Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (16.501-16.600)

  1. bȃrka, f. = ladja; — prim. it. barca.
  2. bárkan, m. = barhant, Jan.; — prim. srvn. barkan, Mik.
  3. bȃrkar, -rja, m. = mornar, Mur., Cig.
  4. bȃrkica, f., Mur., pogl. barčica.
  5. barkotǫ̑n, m. die Galeere, ob Dravi- C.; großes Flussschiff, Z.; — iz it. barchettone (?).
  6. barkovȃnje, n. das Fratscheln, M.
  7. barkováti, -ȗjem, vb. impf. fratscheln, forschen, Z., M.; — prim. barati.
  8. barláti, -ȃm, vb. impf. sich zu schaffen machen, BlKr.
  9. bárli, m. pl. der Scherz, V.-Cig.; barle pripovedovati, leeres Zeug erzählen, Z.; na barle, in den Tag hinein, in's Blaue, Zv., BlKr.; na barle hoditi po svetu, BlKr.; na barle življenje vagati, Jap. (Prid.); ne prodam na barle = na same besede, brez druge trdnobe, Lašče- Levst. (Rok.); priče ne gredó na barle ( t. j. brez poziva od sodišča), Mokronog; — morda od it. parlare, sprechen, Levst. (Rok.).
  10. barǫ́ka, f. die Perrücke; — prim. it. parrucca.
  11. barǫ̑kar, -arja, m. der Perrückenmacher, Cig., Jan.
  12. barǫ̑karica, f. die Perrückenmacherin, Cig.
  13. barǫ̑karstvọ, n. die Perrückenmacherei, Cig.
  14. barǫ̑n, m. der Baron, der Freiherr.
  15. barǫ̑nčək, -čka, m. dem. baron; boter baronček, Jurč.
  16. barǫ̑nica, f. die Baronin, die Freifrau, Mur., Cig., Jan., nk.
  17. barǫ́niti, vb. impf. baronisieren, Cig.
  18. barȏrkla, f. die Spielkugel, "lesena krogla v igro", Banjščice- Erj. (Torb.); — morda iz it. pallottola, Kugel.
  19. barȏrklati, -am, vb. impf. mit Kugeln spielen, igrati z barorklami, Banjščice- Erj. (Torb.).
  20. bȃrovəc, -vca, m. kaša iz bara, der Feuchbrei, Jan.
  21. baršȗn, m. der Sammet, Mur., Mik.; — tudi hs.; prim. magy. barsony.
  22. baršȗnast, adj. Sammet-, sammtartig, Jan.
  23. baršunàt, -áta, adj. = baršunast, Mur., Jan.
  24. baršȗnov, adj. sammten, nk.
  25. baršȗnski, adj. = baršunov, Mik.
  26. bàrt, m. = -krat, -mal; — prim. srvn. ein fart, Mik.
  27. barȗsa, f. das Barthaar, Mur., Cig., Jan.; pl. baruse, der Bart, Mur., Danj., SlGor.; — prim. ruse.
  28. barusáč, m. der Großbart, Mur., Cig., Mik.
  29. barȗsast, adj. bärtig, Mur., Cig., SlGor.
  30. barȗsnik, m. = barusač, M.
  31. barȗsnjak, m. = barusač, C.
  32. bȃrva, f. die Farbe, Cig., Jan., nk.; žive barve, hochfarben, Cig.; barve ubrati, colorieren, Cig. (T.); — prim. češ. barva; iz nem.
  33. bȃrvar, -rja, m. der Färber, Cig., Jan., nk.
  34. bȃrvati, -am, vb. impf. färben, Cig., Jan., nk.; rdeče, črno b., tudi: na rdeče, črno b., Cig.; b. se, sich schminken, Cig.
  35. bȃrvən, -vna, adj. Farben-; barvni čut, der Farbensinn, barvna slepota, die Farbenblindheit, barvni odklon, die chromatische Abweichung, Žnid.; farbig, chromatisch, Žnid.
  36. barvíłən, -łna, adj. färbend: barvilna moč, die Färbekraft, Žnid.; barvilna prst, die Farberde; barvilni izlečki, Färbeextracte, DZ.
  37. barvílọ, n. das Färbemittel, der Färbestoff, Cig., Jan.; das Pigment, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.).
  38. bȃrvnica, f. 1) die Farbenmuschel, Jan.; — 2) zemlja b. = barvilna zemlja, Cig.
  39. bȃrvnik, m. das Farbenkästchen, Cig., C.
  40. barvotı̑sk, * m. der Farbendruck, Cig., Jan.
  41. barvoznȃnəc, -nca, m. der Farbenkundige, Cig.
  42. baržȗn, m., Guts., Mur., C., Valj. (Rad), pogl. baršun.
  43. bȃs, m. 1) die Bassstimme, der Bass; debeli bas, der Großbass, glavni b., der Contrabass, mali b., das Bassetchen, Cig.; — 2) die Bassgeige; Ne maram, zavpije, za gosli, za bas, Preš.
  44. basáč, m. der Packer, Cig., Jan.
  45. básałən, -łna, adj. zum Stopfen, Laden dienend, Cig.
  46. básałnik, m. die Stopfstange der Mühler, Z.; der Packstock, Cig.; der Setzkolben (pri topovih), V.-Cig.; ein Werkzeug zum Stopfen der Würste, Štrek.
  47. basálọ, n. ein Werkzeug zum Stopfen: der Pfeifenstopfer, Cig.; das Ladewerkzeug, Cig.
  48. bȃsar, -rja, m. der Bassgeiger, Cig., Jan.
  49. básati, bȃšem, vb. impf. hineinstopfen; v žepe si kaj b.; vollstopfen; koš, trebuh b.; laden (ein Gewehr), puško b.; b. se kam, sich irgendwohin drängen; — prim. nem. fassen, Levst. (Rok.).
  50. bȃsək, -ska, m. dem. bas, das Bassettchen, Cig., Jan.
  51. bȃsən, -sni, f. 1) eine erdichtete Erzählung, etwas Erdichtetes; imeti kaj za fabulo ali b., Trub. (Post.); basni, Fabeln, Dalm.; — 2) die Fabel (als Literaturgattung), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  52. bȃsənca, f. dem. basen; (bȃsəmca, Valj. [Rad]).
  53. bȃsənka, f. dem. basen, Mur.
  54. basīst, m. der Bassist.
  55. bȃsna, f. = basen 1), Mur., Cig., Jan., C., Trub.; prazne basne, jvzhŠt.
  56. basnár, -rja, m. 1) der Fabelhans, (basmar, C.); — 2) der Fabeldichter, Cig., Jan.; pogl. basnopisec.
  57. basnáti, -ȃm, vb. impf. Erdichtetes erzählen, fabeln: to babe basnajo, jvzhŠt.
  58. basnopı̑səc, -sca, m. der Fabeldichter, Jan., Cig. (T.).
  59. basnováti, -ȗjem, vb. impf. fabeln, Jan., nk.
  60. basúlja, f. weibliches Mastschwein, Mur., Z., LjZv., Gor.
  61. basȗljəc, -ljca, m. männliches Mastschwein, M., Z., Gor.
  62. bàš, adv. gerade, just: baš denes, baš tod je prišel, Levst. (Nauk); Iščimo si pomočnika, Zdaj je sila baš velika, Vod. (Pes.); ne more se baš trditi, man kann nicht gerade behaupten, LjZv.; — allerdings: baš ko bi glave ne imel, ja, wenn er kein Talent hätte! Mirna Peč ( Dol.); — durchaus, Ptuj- C. ( Vest.); baš nič, Levst. (Nauk).
  63. bȃša, ** -e, m. = paša, Cig., Jan., Npes.; — iz tur.
  64. bȃška, f. die Hirtentasche, Cig., Gor.- M.; — prim. nem. Watsack, C.
  65. 1. bȃštati, -am, vb. impf. das Unterholz schocken: hosto baštati, V.-Cig.; = butarice ( it. "fascetti") delati.
  66. 2. bȃštati se, -a se, vb. impf. bašta se mi = ljubi se mi, Jan., Notr.; — iz it. bastare, hinreichen, C.
  67. bȃšti, adv. = baš, Mik., vzhŠt.- C.; bašti bi bilo dobro, freilich wäre es gut, Pohl. (Gram.); o bašti ne! = o seveda ne! (ironično), SlGor.; Žena, danes ni mraz. — Bašt(i) mraz je, Zatičina- Vrt.; (tudi baštè: bašte je je škoda, Jurč.; a če pojdeš pit, ni treba, da bi šel bašte mej tiste najbolj neumne in pijane, Jurč.; bašte slabo bi bilo, ko bi me ti ne ugnal v kozji rog, Kod. [Mar.]; prim. Cv. X. 4.).
  68. bȃt, m. 1) der Kolben, Mur., Cig., Jan., Sen. (Fiz.); der Kolbenstock, die Keule, C.; Pripravil je že meč 'no bat, Omamil je je z batom vse, Danj.; das Scepter, kraljevi b., Mur.; b. i kraljestvo, kajk.- Valj. (Rad); z batom živeti, auf großem Fuße leben, C.; — 2) der Holzschlägel, der Holzhammer, Dict., Cig., jvzhŠt.; — 3) der Fruchtkolben, koruzni b., C.; bàt, Valj. (Rad); — prim. bet.
  69. bataljǫ̑n, m. oddelek vojaštva, das Bataillon.
  70. bȃtast, adj. kolbenförmig, kolbicht, Cig., Jan.; — prim. betast.
  71. bȃtati, -am, vb. impf. schlagen, prügeln, Mur.; (tudi hs.).
  72. bȃtəc, -tca, m. dem. bat; kleiner Holzschlägel, Dict., C.; bobnarski b., der Trommelschlägel, Cig.; der Dengelhammer, Cig.
  73. bȃtək, -tka, m. dem. bat; die Knospe an Bäumen, die Blumenknospe, C.
  74. bátəl, -tla, m. = čoln, Dalm.; — prim. it. battello.
  75. baterı̑ja, f. oddelek topništva, die Batterie; — magnetska b., magnetisches Magazin, b. v koritu, der Trogapparat, Cig. (T.).
  76. bȃtəvce, n. = betevce: prav malo (kake reči), Čemšenik ( Gor.).
  77. báti se, bojím se, vb. impf. Furcht haben, fürchten; b. se koga, česa, jemanden, etwas fürchten; bojim se, da bo jutri deževalo, bojim se, da bi jutri ne deževalo, ich fürchte, dass es morgen regne; bojim se, da se mu bo, da se mu ne bi kaj pripetilo, ich fürchte, dass ihm etwas zustoße; jaz se ne bojim, da bi tebe utrudil ali tebi nadležen bil, Jap.; Bedenken tragen, fürchten; Z roko migni, ak' bojiš se govorit', Preš.; on se boji tudi najmanjšega človeka razžaliti, Ravn.; b. se za koga, um Jemanden fürchten, besorgt sein; sich scheuen, Scheu haben, bati se dela, arbeitsscheu sein.
  78. bȃtic, m. = batec, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  79. bȃtina, f. der Prügel, der Stock, Mur., Jan.; dobil je batine, er hat Prügel bekommen, jvzhŠt., Dol.; — hs.
  80. batı̑st, m. neko tenko platno, der Batist.
  81. batonǫ̑səc, -sca, m. 1) der Kolbenträger, Cig.; — 2) der Keulenkäfer, Cig.
  82. batorǫ̑žəc, -žca, m. -žci, keulhörnige Kleinkäfer, Cig.
  83. batrı̑telj, m. der Aufmunterer, kajk.- Valj. (Rad).
  84. bátriti, -im, vb. impf. aufmuntern, trösten, ogr.- C., (od magy. bátor, hraber, Dan.).
  85. bátrivən, -vna, adj. 1) beherzt, muthig, C., ogr.- Let.; — 2) tröstlich, ogr.- M.
  86. batrivẹ́ti, -ím, vb. impf. = batriviti, ogr.- Valj. (Rad).
  87. batrivı̑telj, m. der Tröster, ogr.- M.
  88. batrivı̑teljica, f. die Trösterin, ogr.- M.
  89. batrivíti, -ím, vb. impf. aufmuntern, trösten, Meg., ogr.- M., C.
  90. bavbáv, m. der Wauwau.
  91. bȃvəc, -vca, m. der Wauwau: bavec gre po tebe! (tako otroke strašijo), Št.
  92. báviti se, * -im se, vb. impf. 1) sich mit etwas beschäftigen, sich abgeben, nk.; b. se s pesmami; Prip.- Mik.; malo se baviti z ljudmi, Jurč.; — 2) = muditi se, Jan.
  93. bavkáč, m. der Wauwau, Valj. (Rad).
  94. bȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. bäffen, bellen, Cig., Vrt.; pes bavče, jvzhŠt.
  95. bávkniti, -nem, vb. pf. einen Bellaut von sich geben, Cig.
  96. bȃza, ** f. = počasnež, Čemšenik; — prim. bezati.
  97. bazālt, m. der Basalt ( min.).
  98. bazān, m., Cig., pogl. fazan.
  99. bazār, -ra, m. senjmišče, prodajališče, der Bazar, Jan., nk.
  100. 1. bazílika, f. das Basilienkraut (ocymum basilicum), Cig., Jan., Tuš. (R.).

   16.001 16.101 16.201 16.301 16.401 16.501 16.601 16.701 16.801 16.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA