Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (16.448-16.547)

bandérica, f. dem. bandera.
bandę̑rnik, m. der Fahnenträger, Cig.
bandérọ, n. die Fahne, die Flagge; b. spustiti, die Fahne streichen, Cig.; pl. bandę̑ra; — prim. it. bandiera, nem. das Banner.
bángar, -rja, m. die Thürpfoste, ( nav. banger); — prim. vanger.
bȃnja, f. ein langrundes Gefäß von Böttcherarbeit, die Wanne, V.-Cig., Jan., Št.; — ( nav. bana; iz nem. Wanne).
bȃnjica, f. dem. banja, Št.
bȃnjka, f. 1) dem. banja, Polj.; — 2) ein plattes Tragfass für Flüssigkeiten, C., Dol.; dve banjki vina, LjZv.; težka banjka, olja polna, Jurč.
bȃnka, f. 1) die Bank (ein Geldinstitut), Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Banknote, Mur., stara banka, Št.
bankēt, m. slovesen obed, das Bankett.
bankı̑r, -rja, m. der Banquier, Cig., Jan., nk.
bȃnkovəc, -vca, m. die Banknote.
bankrōt, m. der Bankerott, das Falliment, Cig., Jan., nk.
bankrōtnik, m. der Bankerottierer, Cig.
banovȃnje, n. die Ausübung des Banusamtes, die Banusherrschaft, M.
banováti, -ȗjem, vb. impf. Banus sein, Mik.
banovína, f. das vom Banus regierte Land, das Banat, nk.
bantǫ́č, m. der Wasserfall, Pod Gradom (v Rodiški župi)- Erj. (Torb.).
bantováti, -ȗjem, vb. impf. = žaliti, ogr.- Valj. (Rad); (bantúvati, C.); — prim. magy. bantani, Mik. (Et.).
bȃr, m. der Kolbenhirse (setaria italica), Hlad. (Rok.), Tuš. (B.), Kr.
bȃr, adv. = vsaj, wenigstens, Danj., vzhŠt., ogr.; ako ne curi, bar kaplja, C.; — prim. tur. bari, magy. bár, Mik. (Et.).
bára, ** f. der Sumpf, der Morast, Z., nk.; mlake in bare, Erj. (Izb. sp.); — prim. barje; hs. bara, die Pfütze.
barȃka, f. die Baracke; — prim. koliba, bajta.
bȃranje, n. das Fragen; — prim. barati.
barȃnt, m. = kup: b. skleniti, Npes.-Schein.
barantáč, m. = kupec, kupčevavec.
barantáti, -ȃm, vb. impf. kupčevati; b. z žitom, s kožami; — prim. baratati.
barantȃvəc, -vca, m. = barantač.
baratáti, -tȃm, vb. impf. 1) = barantati, Mur., Levst. (Rok.); — 2) barȃtati, -ȃčem = ravnati, umgehen, verfahren, Mur.; jednako barače se s krščanstvom, ogr.- Valj. (Rad); — iz it. barattare, tauschen.
1. bȃrati, -am, vb. impf. in pf. fragen.
2. bárati, -am, vb. impf. mit heißem Wasser abbrühen: b. kokoši, svinje, Mik., Št.; barani ječmen = Malz, Hip. (Orb.); — menda nam. obarjati; prim. obariti, variti.
barbār, m. surov, neomikan človek, der Barbar.
barbārski, adj. barbarisch, Barbaren-, Mur., nk.
bȃrčən, -čna, adj. = barek, Mik.
bȃrčica, f. dem. barka.
bārd, m. starokeltski pevec, der Barde, Cig., Jan.
bȃrda, f. neka sekira, C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. srvn. barte, kor.-nem. partn, f. großes Hackmesser.
barę̑d, m. 1) pust in nerodovit svet, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — 2) eine Sumpfpflanze, Ravn.- C.; die weiße Seerose (nymphaea alba), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
bárhan, m., Cig., pogl. barhant.
bárhant, m. neka tkanina, der Barchent; (parhant, Guts., barhent, Jan.).
bárhantar, -rja, m. der Barchentweber, Cig.
1. barı̑gla, f. 1) das Fuhrfass, das Lägel: v bariglah, ki so razne velikosti, se vino prevaža, Kr., jvzhŠt.; — 2) = pútrih, SlGor.; die Weinflasche, Mur.; — prim. it. barile.
2. barı̑gla, f. = berigla (Knüttel), Mur., vzhŠt.
barı̑glar, -rja, m. sodar, ki barigle dela, C.
barı̑glica, f. dem. barigla; 1) majhna barigla, Kr., jvzhŠt.; — 2) majhen putrih, das Handfässchen, Štrek., Kras; Je gosko pojedel, Bariglico 'zpil, Vod. (Pes.); das Weinfläschchen, Mur., Slom.
bārij, m. das Barium ( chem.), Cig. (T.).
bȃrik, adj. indecl. lüstern: b. česa, Guts., Cig., Npes.-Schein.; b. na kaj, Guts., Mur.; ni b. iti, er hat keine Lust zu gehen, SlGradec; tudi: barək, Guts.; — menda iz nem. begierig, Mik. (Et.).
barı̑ł, m. majhen sodček, držeč 6—15 bokalov, (báril) BlKr.; tudi stisnjen podolgast sodček, držeč 1—2 vedri, BlKr.; vino pijo iz barilov, BlKr., DSv.
barı̑łčək, -čka, m. dem. barilec, Št.
barı̑łəc, -łca, m. das Handfässchen, C., Št., BlKr.
barīt, m. der Baryt, der Schwerspath, Cig. (T.).
barjàn, -ána, m. der Morastbewohner, Levst. (Močv.), nk.
barjè, n. der Morast, der Sumpf, Cig. (T.), Nov., nk., Ig.
bárjevəc, -vca, m. das Sumpferz, Erj. (Min.).
bȃrka, f. = ladja; — prim. it. barca.
bárkan, m. = barhant, Jan.; — prim. srvn. barkan, Mik.
bȃrkar, -rja, m. = mornar, Mur., Cig.
bȃrkica, f., Mur., pogl. barčica.
barkotǫ̑n, m. die Galeere, ob Dravi- C.; großes Flussschiff, Z.; — iz it. barchettone (?).
barkovȃnje, n. das Fratscheln, M.
barkováti, -ȗjem, vb. impf. fratscheln, forschen, Z., M.; — prim. barati.
barláti, -ȃm, vb. impf. sich zu schaffen machen, BlKr.
bárli, m. pl. der Scherz, V.-Cig.; barle pripovedovati, leeres Zeug erzählen, Z.; na barle, in den Tag hinein, in's Blaue, Zv., BlKr.; na barle hoditi po svetu, BlKr.; na barle življenje vagati, Jap. (Prid.); ne prodam na barle = na same besede, brez druge trdnobe, Lašče- Levst. (Rok.); priče ne gredó na barle ( t. j. brez poziva od sodišča), Mokronog; — morda od it. parlare, sprechen, Levst. (Rok.).
barǫ́ka, f. die Perrücke; — prim. it. parrucca.
barǫ̑kar, -arja, m. der Perrückenmacher, Cig., Jan.
barǫ̑karica, f. die Perrückenmacherin, Cig.
barǫ̑karstvọ, n. die Perrückenmacherei, Cig.
barǫ̑n, m. der Baron, der Freiherr.
barǫ̑nčək, -čka, m. dem. baron; boter baronček, Jurč.
barǫ̑nica, f. die Baronin, die Freifrau, Mur., Cig., Jan., nk.
barǫ́niti, vb. impf. baronisieren, Cig.
barȏrkla, f. die Spielkugel, "lesena krogla v igro", Banjščice- Erj. (Torb.); — morda iz it. pallottola, Kugel.
barȏrklati, -am, vb. impf. mit Kugeln spielen, igrati z barorklami, Banjščice- Erj. (Torb.).
bȃrovəc, -vca, m. kaša iz bara, der Feuchbrei, Jan.
baršȗn, m. der Sammet, Mur., Mik.; — tudi hs.; prim. magy. barsony.
baršȗnast, adj. Sammet-, sammtartig, Jan.
baršunàt, -áta, adj. = baršunast, Mur., Jan.
baršȗnov, adj. sammten, nk.
baršȗnski, adj. = baršunov, Mik.
bàrt, m. = -krat, -mal; — prim. srvn. ein fart, Mik.
barȗsa, f. das Barthaar, Mur., Cig., Jan.; pl. baruse, der Bart, Mur., Danj., SlGor.; — prim. ruse.
barusáč, m. der Großbart, Mur., Cig., Mik.
barȗsast, adj. bärtig, Mur., Cig., SlGor.
barȗsnik, m. = barusač, M.
barȗsnjak, m. = barusač, C.
bȃrva, f. die Farbe, Cig., Jan., nk.; žive barve, hochfarben, Cig.; barve ubrati, colorieren, Cig. (T.); — prim. češ. barva; iz nem.
bȃrvar, -rja, m. der Färber, Cig., Jan., nk.
bȃrvati, -am, vb. impf. färben, Cig., Jan., nk.; rdeče, črno b., tudi: na rdeče, črno b., Cig.; b. se, sich schminken, Cig.
bȃrvən, -vna, adj. Farben-; barvni čut, der Farbensinn, barvna slepota, die Farbenblindheit, barvni odklon, die chromatische Abweichung, Žnid.; farbig, chromatisch, Žnid.
barvíłən, -łna, adj. färbend: barvilna moč, die Färbekraft, Žnid.; barvilna prst, die Farberde; barvilni izlečki, Färbeextracte, DZ.
barvílọ, n. das Färbemittel, der Färbestoff, Cig., Jan.; das Pigment, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.).
bȃrvnica, f. 1) die Farbenmuschel, Jan.; — 2) zemlja b. = barvilna zemlja, Cig.
bȃrvnik, m. das Farbenkästchen, Cig., C.
barvotı̑sk, * m. der Farbendruck, Cig., Jan.
barvoznȃnəc, -nca, m. der Farbenkundige, Cig.
baržȗn, m., Guts., Mur., C., Valj. (Rad), pogl. baršun.
bȃs, m. 1) die Bassstimme, der Bass; debeli bas, der Großbass, glavni b., der Contrabass, mali b., das Bassetchen, Cig.; — 2) die Bassgeige; Ne maram, zavpije, za gosli, za bas, Preš.
basáč, m. der Packer, Cig., Jan.
básałən, -łna, adj. zum Stopfen, Laden dienend, Cig.
básałnik, m. die Stopfstange der Mühler, Z.; der Packstock, Cig.; der Setzkolben (pri topovih), V.-Cig.; ein Werkzeug zum Stopfen der Würste, Štrek.
basálọ, n. ein Werkzeug zum Stopfen: der Pfeifenstopfer, Cig.; das Ladewerkzeug, Cig.

15.948 16.048 16.148 16.248 16.348 16.448 16.548 16.648 16.748 16.848

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA