Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (16.401-16.500)

  1. bakrár, -rja, m. der Kupferschmied, Z.
  2. bakrȃrnica, * f. die Kupferschmiede, Z.
  3. bakrȃrstvọ, n. das Kupferschmiedgewerbe, Z.
  4. bakrę̑n, adj. kupfern, Kupfer-, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; bakrena ruda, das Kupfererz, Cig. (T.).
  5. bakrę̑nəc, -nca, m. die Kupferlasur, Z.; modri b., Erj. (Min.); rdeči b., das Rothkupfererz, Erj. (Min.).
  6. bakreníca, f. das Cementwasser (eine kupferhältige Flüssigkeit), Cig., Erj. (Min.); das Kupferwasser, Jes.
  7. bakreník, m. das Kupferbergwerk, Z.
  8. bákriti, -im, vb. impf. verkupfern, Z.
  9. bakrorẹ̀z, -rẹ́za, m. der Kupferstich, Cig., Jan., nk.
  10. bakrorẹ̑zəc, -zca, m. der Kupferstecher, Cig., Jan., nk.
  11. bála, f. 1) der Ballen; b. platna; b. slame, Fr.- C.; — 2) das mobile Brautgut: balo peljajo; — 3) das Pfriemengras (stipa pennata), Istrski Kras- Erj. (Torb.); — prim. it. balla, der Ballen.
  12. balāda, f. vrsta epičnih pesmi, die Ballade.
  13. bálar, -rja, m. der das Brautgut in das Haus des Bräutigams führt, Z.; — prim. bala 2).
  14. bȃłda, f. dicker Prügel, Mur.; dicker Stock: birič z baldo, Z.; — pogl. balta.
  15. baldahīn, m. der Traghimmel, der Baldachin, (-kin, Jan.).
  16. bȃləh, m. ein Ochs von blassgrauer, fahler Farbe, Tolm.; — prim. kor.-nem. falch, Ochs von fahler Farbe.
  17. balȇstra, f. die Armbrust, C.; — prim. it. balestra.
  18. baleštráti, -ȃm, vb. impf., pogl. baluštrati.
  19. balēt, m. der Bühnentanz, das Ballett.
  20. bȃłha, f. balhasta (belkasta) krava, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. baleh, balhast.
  21. bȃłhast, adj. weißlich, grau (posebno o živini), Kor.- Štrek. (LjZv.); — prim. bav. falh = fahl, Štrek. (LjZv.).
  22. bàli, interj. (balita, -e), komm(t), Dol., Št.; bali domov, bali! LjZv.; brž balite no, oče, Jurč.; tudi: bàle, BlKr.
  23. balı̑n, m. 1) die kleine Kugel im Kugelspiel, Z.; der kleine Spielstein, Z.; — 2) na balin ostriči koga, jemandem die Haare ganz kurz scheren, BlKr.; — prim. it. ( dial.) ballino, nam. pallino.
  24. balı̑ncati, -am, vb. impf. mit Kugeln (Steinen) spielen, Z., Ip., Prim.
  25. balíž, m. = bala 2), Dol.; — prim. kor.-nem. vallas, vales, = bala 2); it. valigia, Felleisen.
  26. balkōn, m. der Balkon, Cig., nk.
  27. bȃlog, m. weißer Ochs, Tolm.- Erj. (Torb.); gefleckter Ochs, Polj.; — prim. baleh, balha.
  28. baloh, m. großer Laubbausch, Fr., Ptuj- C.; — prim. bala (?).
  29. balǫ̑n, m. der Luftballon, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  30. balǫ̑nək, -nka, m. dem. balon, Valj. (Rad).
  31. balotáti, -ȃm, vb. impf. dummes oder wirres Zeug reden, C., Z.; — prim. balovati.
  32. balotȃvəc, -vca, m. der Schwätzer, C.
  33. balováti, -ȗjem, vb. impf. faseln, schwätzen, Ungereimtheiten vorbringen, C.; phantasieren: bolnik v legarju baluje, C.; = po noči razgrajati, peti in pijančevati; vso noč so balovali, BlKr.
  34. bálovina, f. das Pfriemengras (stipa pennata), Kras- Erj. (Torb.).
  35. bałšíca, f. neka hruška, Volče pri Tolminu- Erj. (Torb.); — prim. balhast.
  36. bȃłta, f. 1) die Axt: živina gre pod balto = koljejo živino, jvzhŠt.; das Beil der Čičen, Mik. (Et.); kleine Handaxt, Svet. (Rok.), BlKr.; das Hammerbeil, Cig., Jan.; — 2) der Prügel, dicker Stock, Dict., Z.
  37. bȃłtica, f. dem. balta, kleine Handaxt, Št., Kr.
  38. báłtora, f. 1) der Hosenlatz, Dol., Št.; hlače na baltoro ("bavtaro"), Valj. (Rad); — 2) pl. baltore (baltre), das Fallthor (na pr. pri svinjaku); — iz nem. Fallthor.
  39. balȗsati, -šem, vb. impf. plaudern, Mik.; — prim. balovati.
  40. baluštráti, -ȃm, vb. impf. wirres Zeug schwätzen, (tudi: balo-, C., bele-, Št., Kr.); — prim. balusati, balovati.
  41. balvȃn, m. 1) der Götze, ogr.- Let.; — 2) der Balken, Jan., C., Mik.; — 3) der Klumpen, Jan., Navr.- C.; der Block ( min.), Cig. (T.); — prim. bolvan.
  42. bȃn, m. der Banus: hrvatski ban, der B. von Kroatien.
  43. banāna, f. die Banane (musa sapientum), Tuš. (R.).
  44. bȃnda, f. die Bande; pos. die Musikbande.
  45. bandérast, adj. fahnenförmig, Cig., Jan.
  46. banderáš, m. der Fahnenträger, Mur., Jan., C.
  47. bandérce, n. dem. bandero, das Fähnlein, Cig., Jan., Npes.-K.
  48. bandérica, f. dem. bandera.
  49. bandę̑rnik, m. der Fahnenträger, Cig.
  50. bandérọ, n. die Fahne, die Flagge; b. spustiti, die Fahne streichen, Cig.; pl. bandę̑ra; — prim. it. bandiera, nem. das Banner.
  51. bángar, -rja, m. die Thürpfoste, ( nav. banger); — prim. vanger.
  52. bȃnja, f. ein langrundes Gefäß von Böttcherarbeit, die Wanne, V.-Cig., Jan., Št.; — ( nav. bana; iz nem. Wanne).
  53. bȃnjica, f. dem. banja, Št.
  54. bȃnjka, f. 1) dem. banja, Polj.; — 2) ein plattes Tragfass für Flüssigkeiten, C., Dol.; dve banjki vina, LjZv.; težka banjka, olja polna, Jurč.
  55. bȃnka, f. 1) die Bank (ein Geldinstitut), Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Banknote, Mur., stara banka, Št.
  56. bankēt, m. slovesen obed, das Bankett.
  57. bankı̑r, -rja, m. der Banquier, Cig., Jan., nk.
  58. bȃnkovəc, -vca, m. die Banknote.
  59. bankrōt, m. der Bankerott, das Falliment, Cig., Jan., nk.
  60. bankrōtnik, m. der Bankerottierer, Cig.
  61. banovȃnje, n. die Ausübung des Banusamtes, die Banusherrschaft, M.
  62. banováti, -ȗjem, vb. impf. Banus sein, Mik.
  63. banovína, f. das vom Banus regierte Land, das Banat, nk.
  64. bantǫ́č, m. der Wasserfall, Pod Gradom (v Rodiški župi)- Erj. (Torb.).
  65. bantováti, -ȗjem, vb. impf. = žaliti, ogr.- Valj. (Rad); (bantúvati, C.); — prim. magy. bantani, Mik. (Et.).
  66. bȃr, m. der Kolbenhirse (setaria italica), Hlad. (Rok.), Tuš. (B.), Kr.
  67. bȃr, adv. = vsaj, wenigstens, Danj., vzhŠt., ogr.; ako ne curi, bar kaplja, C.; — prim. tur. bari, magy. bár, Mik. (Et.).
  68. bára, ** f. der Sumpf, der Morast, Z., nk.; mlake in bare, Erj. (Izb. sp.); — prim. barje; hs. bara, die Pfütze.
  69. barȃka, f. die Baracke; — prim. koliba, bajta.
  70. bȃranje, n. das Fragen; — prim. barati.
  71. barȃnt, m. = kup: b. skleniti, Npes.-Schein.
  72. barantáč, m. = kupec, kupčevavec.
  73. barantáti, -ȃm, vb. impf. kupčevati; b. z žitom, s kožami; — prim. baratati.
  74. barantȃvəc, -vca, m. = barantač.
  75. baratáti, -tȃm, vb. impf. 1) = barantati, Mur., Levst. (Rok.); — 2) barȃtati, -ȃčem = ravnati, umgehen, verfahren, Mur.; jednako barače se s krščanstvom, ogr.- Valj. (Rad); — iz it. barattare, tauschen.
  76. 1. bȃrati, -am, vb. impf. in pf. fragen.
  77. 2. bárati, -am, vb. impf. mit heißem Wasser abbrühen: b. kokoši, svinje, Mik., Št.; barani ječmen = Malz, Hip. (Orb.); — menda nam. obarjati; prim. obariti, variti.
  78. barbār, m. surov, neomikan človek, der Barbar.
  79. barbārski, adj. barbarisch, Barbaren-, Mur., nk.
  80. bȃrčən, -čna, adj. = barek, Mik.
  81. bȃrčica, f. dem. barka.
  82. bārd, m. starokeltski pevec, der Barde, Cig., Jan.
  83. bȃrda, f. neka sekira, C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. srvn. barte, kor.-nem. partn, f. großes Hackmesser.
  84. barę̑d, m. 1) pust in nerodovit svet, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — 2) eine Sumpfpflanze, Ravn.- C.; die weiße Seerose (nymphaea alba), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
  85. bárhan, m., Cig., pogl. barhant.
  86. bárhant, m. neka tkanina, der Barchent; (parhant, Guts., barhent, Jan.).
  87. bárhantar, -rja, m. der Barchentweber, Cig.
  88. 1. barı̑gla, f. 1) das Fuhrfass, das Lägel: v bariglah, ki so razne velikosti, se vino prevaža, Kr., jvzhŠt.; — 2) = pútrih, SlGor.; die Weinflasche, Mur.; — prim. it. barile.
  89. 2. barı̑gla, f. = berigla (Knüttel), Mur., vzhŠt.
  90. barı̑glar, -rja, m. sodar, ki barigle dela, C.
  91. barı̑glica, f. dem. barigla; 1) majhna barigla, Kr., jvzhŠt.; — 2) majhen putrih, das Handfässchen, Štrek., Kras; Je gosko pojedel, Bariglico 'zpil, Vod. (Pes.); das Weinfläschchen, Mur., Slom.
  92. bārij, m. das Barium ( chem.), Cig. (T.).
  93. bȃrik, adj. indecl. lüstern: b. česa, Guts., Cig., Npes.-Schein.; b. na kaj, Guts., Mur.; ni b. iti, er hat keine Lust zu gehen, SlGradec; tudi: barək, Guts.; — menda iz nem. begierig, Mik. (Et.).
  94. barı̑ł, m. majhen sodček, držeč 6—15 bokalov, (báril) BlKr.; tudi stisnjen podolgast sodček, držeč 1—2 vedri, BlKr.; vino pijo iz barilov, BlKr., DSv.
  95. barı̑łčək, -čka, m. dem. barilec, Št.
  96. barı̑łəc, -łca, m. das Handfässchen, C., Št., BlKr.
  97. barīt, m. der Baryt, der Schwerspath, Cig. (T.).
  98. barjàn, -ána, m. der Morastbewohner, Levst. (Močv.), nk.
  99. barjè, n. der Morast, der Sumpf, Cig. (T.), Nov., nk., Ig.
  100. bárjevəc, -vca, m. das Sumpferz, Erj. (Min.).

   15.901 16.001 16.101 16.201 16.301 16.401 16.501 16.601 16.701 16.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA