Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (16.348-16.447)

  1. baháriti, * -im, vb. impf. prahlen, Zv., Svet. (Rok.).
  2. báhati, -am, vb. impf. prahlen, Mur., Met.; z mošnjo b., beutelstolz sein, Cig.; Napuh njegov prezgodaj baha, Vod. (Pes.); s svojimi darmi b., Ravn.; — nav. b. se, b. se s čim; — tudi: baháti se, Gor., Št.
  3. báhavəc, -vca, m. der Prahlsüchtige, der Maulheld, Mur., Jan.; tudi bahȃvec, Valj. (Rad).
  4. báhavən, -vna, adj. prahlsüchtig, ruhmredig, aufschneiderisch, Mur., Cig., Jan.
  5. bahȃvs, m. der Prahlhans ( zaničlj.), Cig., Jan., Fr.- C.
  6. bahẹ́vati, -am, vb. impf. zu prahlen pflegen, Notr.- Mik., ( nam. bahavati).
  7. bahljáti, -ȃm, vb. impf. lodern (o ognju) C.; sprudeln (o vodi), Hal.- C.; vino iz soda bahlja, Z.; wanken: bahlja kakor praprot, C.; — prim. nem. fachen, fächeln (?).
  8. bahọ̑ntati, -am, vb. impf. — prim. bahontniti, C.
  9. bahọ̑ntniti, -nem, vb. pf. mit der Faust schlagen, C.
  10. bahorı̑n, m. der Windwirbel, Jan.; (bohorin, Št.- Cig.); — prim. rus. bahorь = žestokij vihrъ, Dalj.
  11. bahoríti, -ím, vb. impf. zaubern, Mik.
  12. bahúlja, f. die Prahlerin, Mur., Cig., Jan., Met.
  13. bahȗn, m. der Prahler, der Maulheld, Cig.
  14. bȃj, m. ein Flüssigkeitsmaß (= 48 Maß), Jan., Notr.- Z.; — prim. it. baglia, Kufe (?).
  15. 1. bája, f. der Zauber, die Beschwörung, Mik.; — pl. baje, das Geschwätz, Z.
  16. 2. bája, f. die Amme, Gor., Notr.- Z.; — prim. it. bália.
  17. bajȃc, m. der Bajazzo, Jan.; — iz it.
  18. bajȃłnica, f. die Gauklerin, Mur.
  19. bajȃłnik, m. der Gaukler, Mur.
  20. bȃjar, -rja, m. der Weiher; — iz nem.
  21. bájati, -jam i. -jem, vb. impf. 1) schwätzen: b. = praviti basni, Dict.; — sagen: prim. baje, baje da, kar je menda nam. bajo da, Levst. (Sl. Spr.); — 2) prophezeien: dobro vreme b., sv. Vincenc baja, da bo dosti dobrega vina, C.; — 3) beschwören, zaubern, Mur., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  22. bájavəc, -vca, m. der Zauberer, ogr.- Mik.
  23. bajbák, m. das Steppen-Murmelthier, der Bobak, Cig.; — rus.
  24. bȃjda, adv. = baje da, Šentvidska Gora ( Tolm.).
  25. bajè, adv. ( prim. bajati), wie es heißt, wie man sagt, Jan., nk.; baje da, Levst. (Sl. Spr.).
  26. bȃjəc, -jca, m. = bajavec, C., M.
  27. bȃjən, -ajna, adj. 1) mythisch, Cig. (T.); sagenhaft, bajni Klek, Zv.; — 2) mündig, Z., C., UčT. (?)
  28. bajeslǫ̑vəc, -vca, m. der Mytholog, Jan., nk.; prim. bajeslovje.
  29. bajeslǫ́vən, -vna, adj. mythologisch, Jan., Cig. (T.), nk.; — češ.
  30. bajeslǫ̑vje, n. die Mythologie, Jan., Cig. (T.), nk.; — češ.
  31. bájevən, -vna, adj. Zauber-: bajevna moč bajil, Navr. (Let.).
  32. bajílọ, n. das Zaubermittel, Mur., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; rabiti bajila zoper bese in čarovnice, Navr. (Let.); — das Zauberwerk, die Beschwörung, Danj.- Mik., C.
  33. bȃjka, f. das Märchen, Z., LjZv.; die Mythe, Cig. (T.).
  34. bajonēt, m. vojaško bodalo, das Bajonnet.
  35. bȃjta, f. hölzerne Hütte; drvarji v gozdu, pastirji v planinah imajo bajte v začasna stanovališča; armselige Wohnhütte, die Keusche; — prim. it. baita, Mik. (Et.).
  36. bȃjtar, -rja, m. der Keuschler.
  37. bȃjtati, -am, vb. impf. mit Brettern und Balken aussteifen, auszimmern: šterno, jez bajtati, die Cisterne, den Deich schalen, V.-Cig.
  38. bȃjtica, f. dem. bajta.
  39. bȃjtnik, m. = bajtar, Jan.
  40. bajúlja, f. "bajule" imenuje Stanko Vraz nekake otročje narodne pesmi, Pjk. (Črt. 139).
  41. bajúljiti, -im, vb. impf. = grdo peti: pijanec bajulji, C.
  42. bàk, báka, m. der Widder, der Leithammel, Danj., ogr.- Valj. (Rad).
  43. bakalár, -rja, m. der Baccalaureus, Cig.
  44. bakàn, -ána, m. der Widder, Valj. (Rad); — prim. bak.
  45. bákəłnik, m. der Fackelschuh, Cig.; — prim. bakla.
  46. bákər, -kra, m. das Kupfer, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; čisti b. das Feinkupfer (Garkupfer), Cig.; — po drug. slov. jezikih.
  47. bákica, f., nam. bačica, BlKr.; — prim. bak.
  48. bȃkla, f. 1) die Fackel; junge, mit Pech überstrichene Birke als Fackel, Fr.- C.; požigalna bakla, die Brandfackel, pogrebna bakla, die Todesfackel, Cig.; — 2) = kostenika, C.
  49. baklár, -rja, m. 1) der Fackelmacher, Z.; — 2) = baklaš, Cig., Jan.
  50. bakláš, m. der Fackelträger, SlN.
  51. bakláti, -ȃm, vb. impf. 1) stark brennen, flammen, flackern, Cig., Jan.; — 2) mit einem Licht hin- und her fahren, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. nem. fackeln.
  52. baklonǫ̑səc, -sca, m. der Fackelträger, Jan., nk.
  53. bakráč, m. kupferner Kessel, Mur., C.; — tudi hs.; iz tur., Dan.
  54. bakrár, -rja, m. der Kupferschmied, Z.
  55. bakrȃrnica, * f. die Kupferschmiede, Z.
  56. bakrȃrstvọ, n. das Kupferschmiedgewerbe, Z.
  57. bakrę̑n, adj. kupfern, Kupfer-, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; bakrena ruda, das Kupfererz, Cig. (T.).
  58. bakrę̑nəc, -nca, m. die Kupferlasur, Z.; modri b., Erj. (Min.); rdeči b., das Rothkupfererz, Erj. (Min.).
  59. bakreníca, f. das Cementwasser (eine kupferhältige Flüssigkeit), Cig., Erj. (Min.); das Kupferwasser, Jes.
  60. bakreník, m. das Kupferbergwerk, Z.
  61. bákriti, -im, vb. impf. verkupfern, Z.
  62. bakrorẹ̀z, -rẹ́za, m. der Kupferstich, Cig., Jan., nk.
  63. bakrorẹ̑zəc, -zca, m. der Kupferstecher, Cig., Jan., nk.
  64. bála, f. 1) der Ballen; b. platna; b. slame, Fr.- C.; — 2) das mobile Brautgut: balo peljajo; — 3) das Pfriemengras (stipa pennata), Istrski Kras- Erj. (Torb.); — prim. it. balla, der Ballen.
  65. balāda, f. vrsta epičnih pesmi, die Ballade.
  66. bálar, -rja, m. der das Brautgut in das Haus des Bräutigams führt, Z.; — prim. bala 2).
  67. bȃłda, f. dicker Prügel, Mur.; dicker Stock: birič z baldo, Z.; — pogl. balta.
  68. baldahīn, m. der Traghimmel, der Baldachin, (-kin, Jan.).
  69. bȃləh, m. ein Ochs von blassgrauer, fahler Farbe, Tolm.; — prim. kor.-nem. falch, Ochs von fahler Farbe.
  70. balȇstra, f. die Armbrust, C.; — prim. it. balestra.
  71. baleštráti, -ȃm, vb. impf., pogl. baluštrati.
  72. balēt, m. der Bühnentanz, das Ballett.
  73. bȃłha, f. balhasta (belkasta) krava, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. baleh, balhast.
  74. bȃłhast, adj. weißlich, grau (posebno o živini), Kor.- Štrek. (LjZv.); — prim. bav. falh = fahl, Štrek. (LjZv.).
  75. bàli, interj. (balita, -e), komm(t), Dol., Št.; bali domov, bali! LjZv.; brž balite no, oče, Jurč.; tudi: bàle, BlKr.
  76. balı̑n, m. 1) die kleine Kugel im Kugelspiel, Z.; der kleine Spielstein, Z.; — 2) na balin ostriči koga, jemandem die Haare ganz kurz scheren, BlKr.; — prim. it. ( dial.) ballino, nam. pallino.
  77. balı̑ncati, -am, vb. impf. mit Kugeln (Steinen) spielen, Z., Ip., Prim.
  78. balíž, m. = bala 2), Dol.; — prim. kor.-nem. vallas, vales, = bala 2); it. valigia, Felleisen.
  79. balkōn, m. der Balkon, Cig., nk.
  80. bȃlog, m. weißer Ochs, Tolm.- Erj. (Torb.); gefleckter Ochs, Polj.; — prim. baleh, balha.
  81. baloh, m. großer Laubbausch, Fr., Ptuj- C.; — prim. bala (?).
  82. balǫ̑n, m. der Luftballon, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  83. balǫ̑nək, -nka, m. dem. balon, Valj. (Rad).
  84. balotáti, -ȃm, vb. impf. dummes oder wirres Zeug reden, C., Z.; — prim. balovati.
  85. balotȃvəc, -vca, m. der Schwätzer, C.
  86. balováti, -ȗjem, vb. impf. faseln, schwätzen, Ungereimtheiten vorbringen, C.; phantasieren: bolnik v legarju baluje, C.; = po noči razgrajati, peti in pijančevati; vso noč so balovali, BlKr.
  87. bálovina, f. das Pfriemengras (stipa pennata), Kras- Erj. (Torb.).
  88. bałšíca, f. neka hruška, Volče pri Tolminu- Erj. (Torb.); — prim. balhast.
  89. bȃłta, f. 1) die Axt: živina gre pod balto = koljejo živino, jvzhŠt.; das Beil der Čičen, Mik. (Et.); kleine Handaxt, Svet. (Rok.), BlKr.; das Hammerbeil, Cig., Jan.; — 2) der Prügel, dicker Stock, Dict., Z.
  90. bȃłtica, f. dem. balta, kleine Handaxt, Št., Kr.
  91. báłtora, f. 1) der Hosenlatz, Dol., Št.; hlače na baltoro ("bavtaro"), Valj. (Rad); — 2) pl. baltore (baltre), das Fallthor (na pr. pri svinjaku); — iz nem. Fallthor.
  92. balȗsati, -šem, vb. impf. plaudern, Mik.; — prim. balovati.
  93. baluštráti, -ȃm, vb. impf. wirres Zeug schwätzen, (tudi: balo-, C., bele-, Št., Kr.); — prim. balusati, balovati.
  94. balvȃn, m. 1) der Götze, ogr.- Let.; — 2) der Balken, Jan., C., Mik.; — 3) der Klumpen, Jan., Navr.- C.; der Block ( min.), Cig. (T.); — prim. bolvan.
  95. bȃn, m. der Banus: hrvatski ban, der B. von Kroatien.
  96. banāna, f. die Banane (musa sapientum), Tuš. (R.).
  97. bȃnda, f. die Bande; pos. die Musikbande.
  98. bandérast, adj. fahnenförmig, Cig., Jan.
  99. banderáš, m. der Fahnenträger, Mur., Jan., C.
  100. bandérce, n. dem. bandero, das Fähnlein, Cig., Jan., Npes.-K.

   15.848 15.948 16.048 16.148 16.248 16.348 16.448 16.548 16.648 16.748  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA