Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (16.301-16.400)

  1. babkovína, f. 1) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — 2) = češmin, Tuš. (R.), (morda nam. bobkovina, C.).
  2. bablè, -ę́ta, n. altes Weib, Mik., Valj. (Rad), SlN.; tudi: bȃble, Št.
  3. babljáti, -ȃm, vb. impf. 1) blöcken: mati ovca bablja, jarče bleje, C.; — 2) lallen, Cig.; stammeln, Mik.; — pogl. bəbljati.
  4. bábljenje, n. der Hebammendienst, Cig., DZ.; učiti se babljenja, Levst. (Nauk).
  5. bȃbnica, f. ein älteres Weib, das Weiblein; babnica ni napačna, LjZv.; — menda nam. babinica.
  6. bȃbnik, m. 1) der Weibernarr, Mur., Cig., Mik., Valj. (Rad); — 2) der quirlförmige Salbei (salvia verticillata), Medv. (Rok.).
  7. babnják, m. das Serail ( zaničlj.), Nov.- C.
  8. babováti, -ȗjem, vb. impf. Hebammendienste leisten, Hebamme sein, Mur., Mik.
  9. bȃbski, adj. = babji, Trub.- Mik.; babske basni, Dalm.
  10. babȗra, f. 1) die Vettel, die Schachtel; — 2) der Kellerwurm (oniscus), Cig.; (tudi hs.).
  11. babȗzək, -zka, m. der Weiberfreund, Pot.- C.
  12. bȃc, m. männliches Lamm, Gor.; — prim. bav. bätz, bätzlein, Schaf, Schäfchen.
  13. bacáti, -ȃm, vb. impf. = kobacati, auf allen vieren kriechen (o človeku), Z.; langsam einhergehen: pred njim baca velik kodrast pes, Bes.
  14. bȃcək, -cka, m. dem. bac ( nav. v otročjem govoru).
  15. bȃcəlj, -clja, m. 1) ein Pfropf aus gefaserter Leinwand: b. preje, Cig.; — 2) die Schoppnudel, V.-Cig.; — prim. facelj.
  16. bȃcka, f. weibliches Lamm oder Schaf, (v otročjem govoru); — prim. bacek.
  17. bacljáti, -ȃm, vb. impf. kleinschrittig einhergehen, Z.; Če mož h kakemu prijat'lju gre, Precej za njim bacljaš, Npes.-K.; — prim. bacati.
  18. bácniti, -nem, vb. pf. = becniti, Cig.; bacne ga z nogo in spodi, Jurč.
  19. bȃčəc, -čca, m. dem. bak, Valj. (Rad).
  20. bȃčək, -čka, m. das Reisigbündel, Gor.; — prim. it. fascio, Bündel.
  21. bȃčka, f. der Beutel, Dict.; b. denarjev, Z.; = popotna torbica, Dict.; — prim. baška.
  22. bȃčva, f. 1) das Fass, Meg.- Mik., Valj. (Rad); das Oelfass, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — 2) der Bottich, Cig.; — prim. bečva.
  23. bȃčvar, -rja, m., Cig.; pogl. bečvar.
  24. bȃčvica, f. dem. bačva; 1) das Fässchen, Z.; — 2) der Kübel, C.
  25. bȃdava, adv. = zastonj, M., Zora, BlKr.; tudi: za badava, BlKr.; (za badavo, jvzhŠt.); — hs., iz tur. badhawa, Dan.
  26. bȃdənj, -dnja, m. der Bottich, die Kufe, Goriš.; trtnega perja so cele badnje nasmukali, Vrtov. (Km. k.); — prim. bedenj.
  27. badìč, -íča, m. neka rastlina, Vreme- Erj. (Torb.).
  28. badijȃn, m. der Sternanis (illicium anisatum), Rez.- C., (badjan, Cig.); — it. badiana.
  29. bȃdnik, m. der Christabend, BlKr.- Navr. (Let.).
  30. bága, f. der Tabakpfeifensaft, Št., Dol.; — prim. hs. baga, neka konjska bolezen (menda iz tur.) Dan.
  31. bagatı̑n, m. eine kleine Münze; dva bagatina, zwei Scherflein, Dalm.; — iz it. bagattino, eine venetianische Kupfermünze.
  32. bȃgəc, -gca, m., nam. bakec, Z., Dol.
  33. bágər, -gra, m. = škrlat, Cig., Jan., Cig. (T.); — stsl.
  34. bagláč, m. zudringlicher Bettler, SlGor.
  35. bagláti, -ȃm, vb. impf. zudringlich bitten, betteln, Mur., Fr.- C., SlGor.; — za vse bagla, kakor ciganica, Glas.; — morda iz bav. fergeln, C.
  36. baglȃvəc, -vca, m. zudringlicher Bettler, Mur.
  37. bȃgrəc, -grca, m. die Purpurfarbe, Cig., Jan.; — rus.
  38. bagreníca, f. der Purpurmantel, Cig., Jan.; — stsl.
  39. bagrenokísəł, -sla, adj. purpursauer, -sli amonijak, das Murexid, Cig. (T.).
  40. bagríti, -ím, vb. impf. purpurroth färben, Cig.; — rus. bagrítъ.
  41. bagrı̑vəc, -vca, m. = bagrnik, Cig., Jan.
  42. bȃgrnik, m. der Purpurfärber, Cig., Jan.; — stsl.
  43. bȃguš, m. der in der Pfeife zurückbleibende, feuchte Tabak, kajk.- Valj. (Rad); — prim. baga.
  44. baháč, m. 1) der Prahler, der Großthuer; mlad bahač — star berač, Slom.- C.; — 2) eine zwei Liter haltende Flasche, Dol.
  45. baháčək, -čka, m. junger Prahlhans, Valj. (Rad).
  46. baháčiti se, -im se, vb. impf. prahlen, C.
  47. bahānt, m. der Bacchant, Cig.
  48. baháriti, * -im, vb. impf. prahlen, Zv., Svet. (Rok.).
  49. báhati, -am, vb. impf. prahlen, Mur., Met.; z mošnjo b., beutelstolz sein, Cig.; Napuh njegov prezgodaj baha, Vod. (Pes.); s svojimi darmi b., Ravn.; — nav. b. se, b. se s čim; — tudi: baháti se, Gor., Št.
  50. báhavəc, -vca, m. der Prahlsüchtige, der Maulheld, Mur., Jan.; tudi bahȃvec, Valj. (Rad).
  51. báhavən, -vna, adj. prahlsüchtig, ruhmredig, aufschneiderisch, Mur., Cig., Jan.
  52. bahȃvs, m. der Prahlhans ( zaničlj.), Cig., Jan., Fr.- C.
  53. bahẹ́vati, -am, vb. impf. zu prahlen pflegen, Notr.- Mik., ( nam. bahavati).
  54. bahljáti, -ȃm, vb. impf. lodern (o ognju) C.; sprudeln (o vodi), Hal.- C.; vino iz soda bahlja, Z.; wanken: bahlja kakor praprot, C.; — prim. nem. fachen, fächeln (?).
  55. bahọ̑ntati, -am, vb. impf. — prim. bahontniti, C.
  56. bahọ̑ntniti, -nem, vb. pf. mit der Faust schlagen, C.
  57. bahorı̑n, m. der Windwirbel, Jan.; (bohorin, Št.- Cig.); — prim. rus. bahorь = žestokij vihrъ, Dalj.
  58. bahoríti, -ím, vb. impf. zaubern, Mik.
  59. bahúlja, f. die Prahlerin, Mur., Cig., Jan., Met.
  60. bahȗn, m. der Prahler, der Maulheld, Cig.
  61. bȃj, m. ein Flüssigkeitsmaß (= 48 Maß), Jan., Notr.- Z.; — prim. it. baglia, Kufe (?).
  62. 1. bája, f. der Zauber, die Beschwörung, Mik.; — pl. baje, das Geschwätz, Z.
  63. 2. bája, f. die Amme, Gor., Notr.- Z.; — prim. it. bália.
  64. bajȃc, m. der Bajazzo, Jan.; — iz it.
  65. bajȃłnica, f. die Gauklerin, Mur.
  66. bajȃłnik, m. der Gaukler, Mur.
  67. bȃjar, -rja, m. der Weiher; — iz nem.
  68. bájati, -jam i. -jem, vb. impf. 1) schwätzen: b. = praviti basni, Dict.; — sagen: prim. baje, baje da, kar je menda nam. bajo da, Levst. (Sl. Spr.); — 2) prophezeien: dobro vreme b., sv. Vincenc baja, da bo dosti dobrega vina, C.; — 3) beschwören, zaubern, Mur., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  69. bájavəc, -vca, m. der Zauberer, ogr.- Mik.
  70. bajbák, m. das Steppen-Murmelthier, der Bobak, Cig.; — rus.
  71. bȃjda, adv. = baje da, Šentvidska Gora ( Tolm.).
  72. bajè, adv. ( prim. bajati), wie es heißt, wie man sagt, Jan., nk.; baje da, Levst. (Sl. Spr.).
  73. bȃjəc, -jca, m. = bajavec, C., M.
  74. bȃjən, -ajna, adj. 1) mythisch, Cig. (T.); sagenhaft, bajni Klek, Zv.; — 2) mündig, Z., C., UčT. (?)
  75. bajeslǫ̑vəc, -vca, m. der Mytholog, Jan., nk.; prim. bajeslovje.
  76. bajeslǫ́vən, -vna, adj. mythologisch, Jan., Cig. (T.), nk.; — češ.
  77. bajeslǫ̑vje, n. die Mythologie, Jan., Cig. (T.), nk.; — češ.
  78. bájevən, -vna, adj. Zauber-: bajevna moč bajil, Navr. (Let.).
  79. bajílọ, n. das Zaubermittel, Mur., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; rabiti bajila zoper bese in čarovnice, Navr. (Let.); — das Zauberwerk, die Beschwörung, Danj.- Mik., C.
  80. bȃjka, f. das Märchen, Z., LjZv.; die Mythe, Cig. (T.).
  81. bajonēt, m. vojaško bodalo, das Bajonnet.
  82. bȃjta, f. hölzerne Hütte; drvarji v gozdu, pastirji v planinah imajo bajte v začasna stanovališča; armselige Wohnhütte, die Keusche; — prim. it. baita, Mik. (Et.).
  83. bȃjtar, -rja, m. der Keuschler.
  84. bȃjtati, -am, vb. impf. mit Brettern und Balken aussteifen, auszimmern: šterno, jez bajtati, die Cisterne, den Deich schalen, V.-Cig.
  85. bȃjtica, f. dem. bajta.
  86. bȃjtnik, m. = bajtar, Jan.
  87. bajúlja, f. "bajule" imenuje Stanko Vraz nekake otročje narodne pesmi, Pjk. (Črt. 139).
  88. bajúljiti, -im, vb. impf. = grdo peti: pijanec bajulji, C.
  89. bàk, báka, m. der Widder, der Leithammel, Danj., ogr.- Valj. (Rad).
  90. bakalár, -rja, m. der Baccalaureus, Cig.
  91. bakàn, -ána, m. der Widder, Valj. (Rad); — prim. bak.
  92. bákəłnik, m. der Fackelschuh, Cig.; — prim. bakla.
  93. bákər, -kra, m. das Kupfer, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; čisti b. das Feinkupfer (Garkupfer), Cig.; — po drug. slov. jezikih.
  94. bákica, f., nam. bačica, BlKr.; — prim. bak.
  95. bȃkla, f. 1) die Fackel; junge, mit Pech überstrichene Birke als Fackel, Fr.- C.; požigalna bakla, die Brandfackel, pogrebna bakla, die Todesfackel, Cig.; — 2) = kostenika, C.
  96. baklár, -rja, m. 1) der Fackelmacher, Z.; — 2) = baklaš, Cig., Jan.
  97. bakláš, m. der Fackelträger, SlN.
  98. bakláti, -ȃm, vb. impf. 1) stark brennen, flammen, flackern, Cig., Jan.; — 2) mit einem Licht hin- und her fahren, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. nem. fackeln.
  99. baklonǫ̑səc, -sca, m. der Fackelträger, Jan., nk.
  100. bakráč, m. kupferner Kessel, Mur., C.; — tudi hs.; iz tur., Dan.

   15.801 15.901 16.001 16.101 16.201 16.301 16.401 16.501 16.601 16.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA