Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (16.248-16.347)

  1. asteroīd, m. majhna premičnica, der Asteroid, Cig. (T.), nk.
  2. astrolōg, m. der Astrolog; — prim. zvezdogled, zvezdar.
  3. áškrc, m. ein Abschnitzel von Tuch, Leinwand, Leder und drgl. Mur., vzhŠt.; (menda nam. aškrtec, dem. aškrt).
  4. áškrt, * m. = aškrc, Pohl., Mur.
  5. áštržli, m. pl. = hlačniki, Hosenträger, Mur., Gor.- Levst. (Rok.); (tudi: avštržle, Lašče- Levst. [Rok.]); — prim. bav. halster f. Hosenträger, kor. haschter; v koncu besede tiči morda nem. Seil.
  6. áta, ( gen. ȃta), m. der Papa (največ v otročjem govoru).
  7. ȃte, -eta, m. = ata, Dol.
  8. ateīst, m. bogotaj, der Atheist, Cig., nk.
  9. ȃtej, m. = ata, Mur., Cig., Jan., Št., Kor.
  10. atlānt, m. der Atlas, (zbirka zemljevidov), Cig. (T.), nk.
  11. átlas, m. der Atlas, (neko svilnato blago).
  12. átlasar, -rja, m. der Atlasweber, Cig.
  13. atlēt, m. borec, der Athlet.
  14. atribūt, m. das Attribut; — prim. pridevek.
  15. atȗt, m., Cig., pogl. adut.
  16. ȃvba, f. 1) die Haube; pogl. čepica; — 2) der zweite Rindsmagen, die Haube, Cig.; pogl. kapica; — iz nem.
  17. ȃvbe, interj. = joj! Kast., Npes.; — = oj, ei! (izraža nevoljo): avbe, kaj boš to govoril! — iz nem. au weh!
  18. ȃvber, m. = naplavina, rekše les, listje, pesek itd., kar voda nanese, Kot Koboridski- Erj. (Torb.).
  19. avdītor, -orja, m. vojaški sodnik, der Auditor ( nav. auditōr).
  20. avdráč, m. = puran, Bes.
  21. avdráti, -ȃm, vb. impf. kaudern, (o puranu), Cig.
  22. avgȗst, m. der Monat August.
  23. avgustīnəc, -nca, m. der Augustinermönch, Jan.
  24. avskultānt, m. der Auscultant, Cig., nk.; — prim. prislušnik.
  25. ȃvša, f. dummer, ungeschickter Mensch, ein Tölpel (psovka); — morda nam. alša, olša; prim. rus. oluhъ, der Tölpel, slov. olih, der Pfahl, Maribor, Ptuj- C., C. ( Vest. I. 78.).
  26. ȃvšast, adj. dumm, tölpelhaft.
  27. avtopsı̑ja, f. die Autopsie; — prim. samovid.
  28. āvtor, -rja, m. začetnik, pisec, der Autor.
  29. ȃžar, -rja, m. = aržet, SlGor.- C., Dol.
  30. aževína, f. 1) die Abfälle der Häute beim Gerben, zapŠt.- C.; — 2) das Mark der Kürbisse, zapŠt.- C.; — 3) das dichte Moos an Bäumen und nassen Wänden, C.; — prim. stsl. azьno, abgezogene Haut, C. (?)
  31. bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi ( zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.- C. ( Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.- Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana- Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.
  32. bábast, adj. 1) altweibisch, Mur., Mik.; — 2) weibisch, feige, Cig.
  33. babȃvs, m. altes Weib ( zaničlj.), Mik.
  34. bȃbəc, -bca, m. 1) = babež, Valj. (Rad); — 2) die Puppe, Rez.- Baud.
  35. bȃbež, m. 1) der Weibernarr, der Frauenknecht, Mur., Cig., Jan., Met., Št.; — 2) weibischer Mann, die Memme, Cig., C.; — 3) das schwarze Wollkraut (verbascum nigrum), Medv. (Rok.).
  36. bábica, f. 1) die Großmutter, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., BlKr.; — 2) die Hebamme; — 3) dem. baba, altes Weibchen; — 4) das Weibchen aller kleineren Vögel, Cig., Gor., Notr.; — 5) die Schmerle (cobitis barbatula), Cig.; — 6) der Herrenpilz (boletus edulis), = baba, Št.- C.; — 7) neka hruška, Maribor- Erj. (Torb.); — 8) die leere Buchweizenhülse, Z., Gor.; leerer Maiskolben, Cig.; leere Kastanienhülse, BlKr.; — 9) die Schraubenmutter, Ptuj- C., DZ.; — 10) der Pfannendeckel am alten Büchsenschloss, Cig.; — 11) kalup za tiskarske pismenke, die Matrize, V.-Cig.; — 12) das Haftelöhr, Cig., BlKr.; — 13) der Sensenring, Mur.; — 14) železo, na katerem se kosa kleplje, der Dengelstock; — 15) der Deckel bei der Weinpresse, Cig.; ( prim. dedec); — 16) ein Haufen über einander liegender Garben, Dol.; die Mandel, Cig.
  37. bábičast, adj. kernlos: babičasta (= gluha) ajda, Z., Gor.; — prim. babica 8).
  38. babičevȃnje, n. der Hebammendienst, Cig.
  39. babičeváti, -ȗjem, vb. impf. Hebammendienste leisten, Cig., DZ.
  40. bȃbičinski, adj. Hebammen-, Mur.
  41. bábičiti, -im, vb. impf. Geburtshilfe leisten, Mur.
  42. bábička, f. altes Mütterchen, Mur.
  43. bábina, f. 1) ( zaničlj.) altes Weib, Jarn., C., M., Valj. (Rad); = baba 3) Levst. (Zb. sp.); — 2) die Erbschaft, Meg.; ( prim. dedina); — 3) pl. bábine, das Wochenbett, Mur., Cig., Jan.; der Entbindungsschmaus, M.; — 4) babina, neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko podobne pivkam (mrtvim koprivam); pastirji vzpomladi z nje sokom pišejo leskove palice, Lašče- Erj. (Torb.).
  44. bȃbinski, adj. altweibisch, ogr.- Mik.
  45. bábišče, -eta, n. altes Weibchen, Dol.; stara babiščeta, Jurč., Andr.; tudi: babiščè, Met.; ( nav. se govori babšè, -ę́ta, Gor., ali bȃbše, -eta, Št.).
  46. bȃbiški, adj. Hebammen-: babiška učilnica, DZ.
  47. bȃbištvọ, n. das Hebammenwesen, die Hebammenkunst, Mur., Cig., Jan., nk.; b. je skrajšan del porodništva, Vod. (Bab.).
  48. bábiti, * -im, vb. impf. Hebammendienste leisten, Mur., Cig., Jan.
  49. bȃbjak, m. 1) der Weibernarr; ves b. je, Jurč.; — 2) babják, feiger Mensch, kajk.- Valj. (Rad); — 3) bȃbjak, wilder Salvei (salvia silvestris), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
  50. babjevę̑rəc, -rca, m. der Abergläubige, Cig., Jan., nk.
  51. babjevę́rən, -rna, adj. abergläubig, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
  52. bȃbji, adj. 1) altweibisch, Cig.; — 2) Weiber-, weiberhaft ( zaničlj.); po babje, nach Weiberart; weibisch, unmännlich, Mur., Cig., Jan.
  53. bȃbka, f. 1) altes Weibchen, M.; — 2) die Puppe, Guts.; — 3) babke, "kratke kosti telečjih in ovčjih nog, ki so med parkljema in stegnom", Bes.
  54. babkovína, f. 1) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — 2) = češmin, Tuš. (R.), (morda nam. bobkovina, C.).
  55. bablè, -ę́ta, n. altes Weib, Mik., Valj. (Rad), SlN.; tudi: bȃble, Št.
  56. babljáti, -ȃm, vb. impf. 1) blöcken: mati ovca bablja, jarče bleje, C.; — 2) lallen, Cig.; stammeln, Mik.; — pogl. bəbljati.
  57. bábljenje, n. der Hebammendienst, Cig., DZ.; učiti se babljenja, Levst. (Nauk).
  58. bȃbnica, f. ein älteres Weib, das Weiblein; babnica ni napačna, LjZv.; — menda nam. babinica.
  59. bȃbnik, m. 1) der Weibernarr, Mur., Cig., Mik., Valj. (Rad); — 2) der quirlförmige Salbei (salvia verticillata), Medv. (Rok.).
  60. babnják, m. das Serail ( zaničlj.), Nov.- C.
  61. babováti, -ȗjem, vb. impf. Hebammendienste leisten, Hebamme sein, Mur., Mik.
  62. bȃbski, adj. = babji, Trub.- Mik.; babske basni, Dalm.
  63. babȗra, f. 1) die Vettel, die Schachtel; — 2) der Kellerwurm (oniscus), Cig.; (tudi hs.).
  64. babȗzək, -zka, m. der Weiberfreund, Pot.- C.
  65. bȃc, m. männliches Lamm, Gor.; — prim. bav. bätz, bätzlein, Schaf, Schäfchen.
  66. bacáti, -ȃm, vb. impf. = kobacati, auf allen vieren kriechen (o človeku), Z.; langsam einhergehen: pred njim baca velik kodrast pes, Bes.
  67. bȃcək, -cka, m. dem. bac ( nav. v otročjem govoru).
  68. bȃcəlj, -clja, m. 1) ein Pfropf aus gefaserter Leinwand: b. preje, Cig.; — 2) die Schoppnudel, V.-Cig.; — prim. facelj.
  69. bȃcka, f. weibliches Lamm oder Schaf, (v otročjem govoru); — prim. bacek.
  70. bacljáti, -ȃm, vb. impf. kleinschrittig einhergehen, Z.; Če mož h kakemu prijat'lju gre, Precej za njim bacljaš, Npes.-K.; — prim. bacati.
  71. bácniti, -nem, vb. pf. = becniti, Cig.; bacne ga z nogo in spodi, Jurč.
  72. bȃčəc, -čca, m. dem. bak, Valj. (Rad).
  73. bȃčək, -čka, m. das Reisigbündel, Gor.; — prim. it. fascio, Bündel.
  74. bȃčka, f. der Beutel, Dict.; b. denarjev, Z.; = popotna torbica, Dict.; — prim. baška.
  75. bȃčva, f. 1) das Fass, Meg.- Mik., Valj. (Rad); das Oelfass, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — 2) der Bottich, Cig.; — prim. bečva.
  76. bȃčvar, -rja, m., Cig.; pogl. bečvar.
  77. bȃčvica, f. dem. bačva; 1) das Fässchen, Z.; — 2) der Kübel, C.
  78. bȃdava, adv. = zastonj, M., Zora, BlKr.; tudi: za badava, BlKr.; (za badavo, jvzhŠt.); — hs., iz tur. badhawa, Dan.
  79. bȃdənj, -dnja, m. der Bottich, die Kufe, Goriš.; trtnega perja so cele badnje nasmukali, Vrtov. (Km. k.); — prim. bedenj.
  80. badìč, -íča, m. neka rastlina, Vreme- Erj. (Torb.).
  81. badijȃn, m. der Sternanis (illicium anisatum), Rez.- C., (badjan, Cig.); — it. badiana.
  82. bȃdnik, m. der Christabend, BlKr.- Navr. (Let.).
  83. bága, f. der Tabakpfeifensaft, Št., Dol.; — prim. hs. baga, neka konjska bolezen (menda iz tur.) Dan.
  84. bagatı̑n, m. eine kleine Münze; dva bagatina, zwei Scherflein, Dalm.; — iz it. bagattino, eine venetianische Kupfermünze.
  85. bȃgəc, -gca, m., nam. bakec, Z., Dol.
  86. bágər, -gra, m. = škrlat, Cig., Jan., Cig. (T.); — stsl.
  87. bagláč, m. zudringlicher Bettler, SlGor.
  88. bagláti, -ȃm, vb. impf. zudringlich bitten, betteln, Mur., Fr.- C., SlGor.; — za vse bagla, kakor ciganica, Glas.; — morda iz bav. fergeln, C.
  89. baglȃvəc, -vca, m. zudringlicher Bettler, Mur.
  90. bȃgrəc, -grca, m. die Purpurfarbe, Cig., Jan.; — rus.
  91. bagreníca, f. der Purpurmantel, Cig., Jan.; — stsl.
  92. bagrenokísəł, -sla, adj. purpursauer, -sli amonijak, das Murexid, Cig. (T.).
  93. bagríti, -ím, vb. impf. purpurroth färben, Cig.; — rus. bagrítъ.
  94. bagrı̑vəc, -vca, m. = bagrnik, Cig., Jan.
  95. bȃgrnik, m. der Purpurfärber, Cig., Jan.; — stsl.
  96. bȃguš, m. der in der Pfeife zurückbleibende, feuchte Tabak, kajk.- Valj. (Rad); — prim. baga.
  97. baháč, m. 1) der Prahler, der Großthuer; mlad bahač — star berač, Slom.- C.; — 2) eine zwei Liter haltende Flasche, Dol.
  98. baháčək, -čka, m. junger Prahlhans, Valj. (Rad).
  99. baháčiti se, -im se, vb. impf. prahlen, C.
  100. bahānt, m. der Bacchant, Cig.

   15.748 15.848 15.948 16.048 16.148 16.248 16.348 16.448 16.548 16.648  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA