Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (16.201-16.300)

aprı̑lski, adj. April-; aprilsko vreme, Aprilwetter, Mur.
áptuh, m. ein Kopftuch der Sloveninnen, Mur.; (aptoh, Gor., aptah, Dol.); — prim. peča; menda iz nem. Haupttuch.
ára, f. das Angeld, die Darangabe; aro dati, vzeti; — prim. it. arra, bav. arr, f.
árak, m. der Arak (neka žganjica), Cig.
áras, m. härener Zeug, ein daraus gemachter Weiberkittel, Mur.; — prim. srvn. arraz, leichtes Gewebe aus Wolle, (po mestu Arras, kjer so nekdaj tako blago delali), C.; — prim. raš.
árasast, adj. aus härenem Zeug: arasasta plahta, härener Teppich, Jap.
árbalọ, n. der viel, aber schwerfällig arbeitet, Lašče- Levst. (M.); — prim. arbati.
árbati, -am, vb. impf. = delati, Dol.- Levst. (M.) — iz nem.; prim. švic. arben = sich mühen, Levst. (Rok.).
arbílọ, n. ein ungeschickter Mensch, Lašče- Levst. (M.); — prim. arbati.
árbola, f. der Mastbaum, Prim.; — prim. it. albero.
ardę̑səlj, -slja, m. = adreselj, Lašče- Levst. (Rok.).
árdrati se, -am se, vb. impf. hadern, Meg., Dalm.; — iz nem.
ardrę̑sən, -sna, m. = adreselj 2), der Knöterich, C.
ardrı̑ja, f. der Hader, Meg., Trub., Dalm.; — prim. ardrati se.
arhángel, m. der Erzengel.
arhidijākon, m. cerkven dostojanstvenik, der Archidiakon.
arhipēl, m. otočnato morje, der Archipel, Cig., Jes.
arhipēlag, m. = arhipel, Cig. (T.), Jes.
arhitēkt, m. der Baukünstler, der Architekt.
arhīv, m. pisemska shramba, das Archiv.
arhivár, -rja, m. der Archivar, Cig., Jan., nk.
aristokrāt, m. prijatelj boljarstva, boljar, der Aristokrat.
ārktičən, -čna, adj. ob severnem tečaju ležeč, arktisch, Cig. (T.), Jes.
ȃrnica, f. das Bergheu, Z., Gor.; — die Bergwiese, Dol.; — prim. arovica.
ārnika, f. Wohlverlei (arnica montana); — prim. brdnja.
árnož, m. der Harnisch, Jan., Trub., Krelj, Dalm.; — der Brustlatz, Mur., Valj. (Rad); — prim. srvn. in tirol. harnasch, it. arnese, C.
árovica, f. das weiche Haar von Pferd und Rind; die Schabwolle; — iz nem. Haar.
ȃrsati, -am, vb. impf., Cig., pogl. rsati.
ársejica, f., Robič ( Nkol.), pogl. jaščerica, martinček.
arsenāl, m. orožarnica, das Arsenal.
arsēnik, m., Mur., Cig., Jan., pogl. arzenik.
artičōka, f. die Artischoke (cynara scolymus), Cig., Jan.
artiljerı̑ja, f. die Artillerie; — prim. topništvo.
artiljerīst, m. der Artillerist.
arzēn, m. das Arsen ( chem.).
arzēnik, m. der Arsenik; — prim. mišnica.
ȃržat, m. = aržet, Valj. (Rad).
ȃržet, m. 1) = žep, die Kleidertasche; — 2) die Minenkammer, V.-Cig.; — prim. srvn. eser, nvn. aser = Sack zum Anhängen, Mik. (Et.).
ās, m. das Aß im Kartenspiel.
àsa, interj. = as, M.
ásəłnjak, m. der Seidelbast (daphne mezereum), C.
asēsor, -rja, m. der Assessor, Cig., Jan.; — prim. prisednik.
āsfalt, m. zemeljska smola, der Asphalt, Cig., nk.
asistēnt, m. pomočnik, der Assistent.
ȃskati, -am, vb. impf. as rufen, C.
ásla, f. der Brand bei Wunden, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — das Apostem, Pohl., Dict., Poh.- C., BlKr.; — prim. bav. assl in kor.-nem. âss, dem. âssl Geschwür, Eiterbeule, C.
astēničən, -čna, adj. slabilen, asthenisch: astenični afekti, Lampe (D.).
asteroīd, m. majhna premičnica, der Asteroid, Cig. (T.), nk.
astrolōg, m. der Astrolog; — prim. zvezdogled, zvezdar.
áškrc, m. ein Abschnitzel von Tuch, Leinwand, Leder und drgl. Mur., vzhŠt.; (menda nam. aškrtec, dem. aškrt).
áškrt, * m. = aškrc, Pohl., Mur.
áštržli, m. pl. = hlačniki, Hosenträger, Mur., Gor.- Levst. (Rok.); (tudi: avštržle, Lašče- Levst. [Rok.]); — prim. bav. halster f. Hosenträger, kor. haschter; v koncu besede tiči morda nem. Seil.
áta, ( gen. ȃta), m. der Papa (največ v otročjem govoru).
ȃte, -eta, m. = ata, Dol.
ateīst, m. bogotaj, der Atheist, Cig., nk.
ȃtej, m. = ata, Mur., Cig., Jan., Št., Kor.
atlānt, m. der Atlas, (zbirka zemljevidov), Cig. (T.), nk.
átlas, m. der Atlas, (neko svilnato blago).
átlasar, -rja, m. der Atlasweber, Cig.
atlēt, m. borec, der Athlet.
atribūt, m. das Attribut; — prim. pridevek.
atȗt, m., Cig., pogl. adut.
ȃvba, f. 1) die Haube; pogl. čepica; — 2) der zweite Rindsmagen, die Haube, Cig.; pogl. kapica; — iz nem.
ȃvbe, interj. = joj! Kast., Npes.; — = oj, ei! (izraža nevoljo): avbe, kaj boš to govoril! — iz nem. au weh!
ȃvber, m. = naplavina, rekše les, listje, pesek itd., kar voda nanese, Kot Koboridski- Erj. (Torb.).
avdītor, -orja, m. vojaški sodnik, der Auditor ( nav. auditōr).
avdráč, m. = puran, Bes.
avdráti, -ȃm, vb. impf. kaudern, (o puranu), Cig.
avgȗst, m. der Monat August.
avgustīnəc, -nca, m. der Augustinermönch, Jan.
avskultānt, m. der Auscultant, Cig., nk.; — prim. prislušnik.
ȃvša, f. dummer, ungeschickter Mensch, ein Tölpel (psovka); — morda nam. alša, olša; prim. rus. oluhъ, der Tölpel, slov. olih, der Pfahl, Maribor, Ptuj- C., C. ( Vest. I. 78.).
ȃvšast, adj. dumm, tölpelhaft.
avtopsı̑ja, f. die Autopsie; — prim. samovid.
āvtor, -rja, m. začetnik, pisec, der Autor.
ȃžar, -rja, m. = aržet, SlGor.- C., Dol.
aževína, f. 1) die Abfälle der Häute beim Gerben, zapŠt.- C.; — 2) das Mark der Kürbisse, zapŠt.- C.; — 3) das dichte Moos an Bäumen und nassen Wänden, C.; — prim. stsl. azьno, abgezogene Haut, C. (?)
bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi ( zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.- C. ( Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.- Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana- Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.
bábast, adj. 1) altweibisch, Mur., Mik.; — 2) weibisch, feige, Cig.
babȃvs, m. altes Weib ( zaničlj.), Mik.
bȃbəc, -bca, m. 1) = babež, Valj. (Rad); — 2) die Puppe, Rez.- Baud.
bȃbež, m. 1) der Weibernarr, der Frauenknecht, Mur., Cig., Jan., Met., Št.; — 2) weibischer Mann, die Memme, Cig., C.; — 3) das schwarze Wollkraut (verbascum nigrum), Medv. (Rok.).
bábica, f. 1) die Großmutter, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., BlKr.; — 2) die Hebamme; — 3) dem. baba, altes Weibchen; — 4) das Weibchen aller kleineren Vögel, Cig., Gor., Notr.; — 5) die Schmerle (cobitis barbatula), Cig.; — 6) der Herrenpilz (boletus edulis), = baba, Št.- C.; — 7) neka hruška, Maribor- Erj. (Torb.); — 8) die leere Buchweizenhülse, Z., Gor.; leerer Maiskolben, Cig.; leere Kastanienhülse, BlKr.; — 9) die Schraubenmutter, Ptuj- C., DZ.; — 10) der Pfannendeckel am alten Büchsenschloss, Cig.; — 11) kalup za tiskarske pismenke, die Matrize, V.-Cig.; — 12) das Haftelöhr, Cig., BlKr.; — 13) der Sensenring, Mur.; — 14) železo, na katerem se kosa kleplje, der Dengelstock; — 15) der Deckel bei der Weinpresse, Cig.; ( prim. dedec); — 16) ein Haufen über einander liegender Garben, Dol.; die Mandel, Cig.
bábičast, adj. kernlos: babičasta (= gluha) ajda, Z., Gor.; — prim. babica 8).
babičevȃnje, n. der Hebammendienst, Cig.
babičeváti, -ȗjem, vb. impf. Hebammendienste leisten, Cig., DZ.
bȃbičinski, adj. Hebammen-, Mur.
bábičiti, -im, vb. impf. Geburtshilfe leisten, Mur.
bábička, f. altes Mütterchen, Mur.
bábina, f. 1) ( zaničlj.) altes Weib, Jarn., C., M., Valj. (Rad); = baba 3) Levst. (Zb. sp.); — 2) die Erbschaft, Meg.; ( prim. dedina); — 3) pl. bábine, das Wochenbett, Mur., Cig., Jan.; der Entbindungsschmaus, M.; — 4) babina, neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko podobne pivkam (mrtvim koprivam); pastirji vzpomladi z nje sokom pišejo leskove palice, Lašče- Erj. (Torb.).
bȃbinski, adj. altweibisch, ogr.- Mik.
bábišče, -eta, n. altes Weibchen, Dol.; stara babiščeta, Jurč., Andr.; tudi: babiščè, Met.; ( nav. se govori babšè, -ę́ta, Gor., ali bȃbše, -eta, Št.).
bȃbiški, adj. Hebammen-: babiška učilnica, DZ.
bȃbištvọ, n. das Hebammenwesen, die Hebammenkunst, Mur., Cig., Jan., nk.; b. je skrajšan del porodništva, Vod. (Bab.).
bábiti, * -im, vb. impf. Hebammendienste leisten, Mur., Cig., Jan.
bȃbjak, m. 1) der Weibernarr; ves b. je, Jurč.; — 2) babják, feiger Mensch, kajk.- Valj. (Rad); — 3) bȃbjak, wilder Salvei (salvia silvestris), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
babjevę̑rəc, -rca, m. der Abergläubige, Cig., Jan., nk.
babjevę́rən, -rna, adj. abergläubig, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
bȃbji, adj. 1) altweibisch, Cig.; — 2) Weiber-, weiberhaft ( zaničlj.); po babje, nach Weiberart; weibisch, unmännlich, Mur., Cig., Jan.
bȃbka, f. 1) altes Weibchen, M.; — 2) die Puppe, Guts.; — 3) babke, "kratke kosti telečjih in ovčjih nog, ki so med parkljema in stegnom", Bes.

15.701 15.801 15.901 16.001 16.101 16.201 16.301 16.401 16.501 16.601

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA