Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (16.148-16.247)

  1. andrǫ́ga, f. das Rothauge, die Rohthfeder (scardinius erythrophthalmus), Mursko polje, Ljub.- Erj. (Rok.).
  2. aneroīd, m. das Aneroidbarometer, Cig. (T.).
  3. ángel, m. der Engel; a. varuh, der Schutzengel; smrtni a., der Todesengel; a. pobijavec, der Würgengel, Cig.; a. končavec, Jap.; — tudi: ángeł; piše se nav. angelj.
  4. ángelčək, -čka, dem. angelec.
  5. ángeləc, -gelca, m. dem. angel.
  6. angúrija, f. die Angurie, die Wassermelone (cucurbita citrullus); — prim. it. anguria.
  7. anikòj, conj. = ko, nego (za komparativom), Rez.- Baud.
  8. ȃnkrst, m. der Antichrist, Z.
  9. ȃnkršt, m. = ankrst, Z.; oj ti ankršt grdi! Erj. (Torb.).
  10. 1. ano, adv. = onoj ( nam. ono), vor längerer Zeit, neulich, SlGor.- C.
  11. ànoboj, conj. 1) = an, ampak, Rez.- Levst. (Sl. Spr.); — 2) a. — a. = ali — ali, C., Rez.- Levst. (Sl. Spr.).
  12. anováti se, -ȗjem se, vb. impf. = anati se, Cig.; (Bog) se ne anuje lic ino se ne da podkupiti, Ravn.
  13. antārktičən, -čna, adj. ob južnem tečaju ležeč, antarktisch, Jes.
  14. ànti, adv. 1) doch wohl, doch ja; anti si ga videl, anti bo i meni kaj ostalo, BlKr.; anti nisi pijan, Svet. (Rok.); anti nam ni treba praviti, da ta vzrok ni prvoten, Navr. (Let.); anti ni strup! Notr.- Levst. (Sl. Spr.); anti ne on, doch nicht er! Cig.; anti je da, anti seveda, natürlich, das versteht sich von selbst, Cig., Gor.- Svet. (Rok.); anti da, ja wohl, Rez.- Levst. (M.); — 2) eben, "halt": anti je težava, es ist "halt" ein Kreuz! M.; anti pojdi! nun so geh meinetwegen! Nov.; — 3) anti reče, misli, anti češ = češ: anti reče: kaj bom hodil! anti misli: čemu to? Gor.- Svet. (Rok.).
  15. àntikaj, pron. = marsikaj, C.; — = veliko: antikaj (antkaj) ljudi je bilo, Rož.- Kres.
  16. antikrı̑st, m. der Antichrist.
  17. antikvár, -rja, m. starinar, der Antiquar.
  18. antologı̑ja, f. die Anthologie; — prim. cvetnik.
  19. antropolōg, m. der Anthropolog.
  20. antropologı̑ja, f. die Anthropologie; — prim. človekoznanstvo.
  21. ántvila, f. = brisača, otirač, das Handtuch, Trub.- Mik.; ( nav. antvela, antula); — prim. srvn. hanttwehele, stvn. hantilla, nvn. handzwehl, Mik. (Et.).
  22. aorīst, m. der Aorist, ( gramm.).
  23. ápa, m. = japa, ogr.- Valj. (Rad).
  24. aparāt, m. priprava, der Apparat.
  25. ápat, m., Mur., pogl. opat.
  26. apercēpcija, f. die Apperception, Cig. (T.); — prim. primena.
  27. áperək, -rka, m. der Knirps, (morda nam. operek), Lašče- Erj. (Torb.); — prim. paperek (paberek).
  28. apetīt, m. der Appetit.
  29. apnár, -rja, m. der Kalkbrenner; der Kalkhändler; tudi: ȃpnar, Valj. (Rad).
  30. apnáriti, * -im, vb. impf. sich mit der Kalkbrennerei, mit dem Kalkgeschäfte abgeben.
  31. ápnast, adj. 1) Kalk enthaltend, mit Kalk beschmutzt, kalkig; — 2) dem Kalk ähnlich, kalkicht.
  32. apnę̑n, adj. Kalk-, Kalk enthaltend; apnena jama, die Kalkgrube; apnena voda, das Kalkwasser; apnena prst, die Kalkerde; a. zemlja, der Kalkboden; vino je apneno, der Wein führt Kalk bei sich, Cig.
  33. apnę̑nəc, * -nca, m. der Kalkstein, Cig., Jan., nk.
  34. apnę̑ničar, -rja, m. der Kalkbrenner, Cig.; — prim. apnar.
  35. apnę̑nik, m. = apnenec, Mur., Cig., Jan.
  36. apníca, f. 1) die Kalkgrube, Mur., Cig.; — 2) das Kalkwasser, C.; — 3) = apnena prst, Cig., Jan., Nov.
  37. apník, m., Cig., pogl. apnenec.
  38. apníšče, n. 1) die Kalkstätte, der Platz zum Kalkbrennen, Jarn., C.
  39. ápniti, -im, vb. impf. 1) zu Kalk brennen, calcinieren, Cig.; — 2) kalken: a. kože, mit Kalk beizen, Cig., Jan.
  40. ápnọ, n. der Kalk, živo a., gebrannter, ungelöschter Kalk; ugašeno a., gelöschter Kalk; zeleno apno, der Grünkalk, DZ.; svinčnato a., der Bleikalk, Levst. (Nauk); v apnu močiti, kalken, Cig.; — prim. vapno.
  41. apnogȃsəc, -sca, m. der Kalklöscher, Jan.
  42. apnováti, -ȗjem, vb. impf. kalken, Mur.; — mit Kalk düngen, Nov.- C.
  43. apnožgȃvəc, -vca, m. der Kalkbrenner, Jan.
  44. apǫ̑stelj, -telja, ( nav. -teljna), m., pogl. apostol.
  45. apǫ̑stol, m. der Apostel, Jan., Krelj, Schönl., Kast., Levst. (Sl. Spr.).
  46. apostǫ̑lski, adj. Apostel-, apostolisch; apostolska cerkev, vera; — glede na naglas prim. lat. apostolicus, nem. apostolisch.
  47. apǫ̑stolstvọ, n. das Apostelamt, das Apostolat, Jan., Cig., (apostǫ̑lstvo, Mur.).
  48. apostrōf, m. der Apostroph (znamenje ' ).
  49. apotę̑ka, f. die Apotheke; — prim. lekarnica.
  50. apotę̑kar, -rja, m. der Apotheker; — prim. lekarničar.
  51. apotę̑karica, f. 1) die Apothekerin; — 2) eine Art Birne, (tudi: mohorica), C.
  52. aprı̑l, m. der Monat April.
  53. aprı̑lov, adj. = aprilski, M.
  54. aprı̑lski, adj. April-; aprilsko vreme, Aprilwetter, Mur.
  55. áptuh, m. ein Kopftuch der Sloveninnen, Mur.; (aptoh, Gor., aptah, Dol.); — prim. peča; menda iz nem. Haupttuch.
  56. ára, f. das Angeld, die Darangabe; aro dati, vzeti; — prim. it. arra, bav. arr, f.
  57. árak, m. der Arak (neka žganjica), Cig.
  58. áras, m. härener Zeug, ein daraus gemachter Weiberkittel, Mur.; — prim. srvn. arraz, leichtes Gewebe aus Wolle, (po mestu Arras, kjer so nekdaj tako blago delali), C.; — prim. raš.
  59. árasast, adj. aus härenem Zeug: arasasta plahta, härener Teppich, Jap.
  60. árbalọ, n. der viel, aber schwerfällig arbeitet, Lašče- Levst. (M.); — prim. arbati.
  61. árbati, -am, vb. impf. = delati, Dol.- Levst. (M.) — iz nem.; prim. švic. arben = sich mühen, Levst. (Rok.).
  62. arbílọ, n. ein ungeschickter Mensch, Lašče- Levst. (M.); — prim. arbati.
  63. árbola, f. der Mastbaum, Prim.; — prim. it. albero.
  64. ardę̑səlj, -slja, m. = adreselj, Lašče- Levst. (Rok.).
  65. árdrati se, -am se, vb. impf. hadern, Meg., Dalm.; — iz nem.
  66. ardrę̑sən, -sna, m. = adreselj 2), der Knöterich, C.
  67. ardrı̑ja, f. der Hader, Meg., Trub., Dalm.; — prim. ardrati se.
  68. arhángel, m. der Erzengel.
  69. arhidijākon, m. cerkven dostojanstvenik, der Archidiakon.
  70. arhipēl, m. otočnato morje, der Archipel, Cig., Jes.
  71. arhipēlag, m. = arhipel, Cig. (T.), Jes.
  72. arhitēkt, m. der Baukünstler, der Architekt.
  73. arhīv, m. pisemska shramba, das Archiv.
  74. arhivár, -rja, m. der Archivar, Cig., Jan., nk.
  75. aristokrāt, m. prijatelj boljarstva, boljar, der Aristokrat.
  76. ārktičən, -čna, adj. ob severnem tečaju ležeč, arktisch, Cig. (T.), Jes.
  77. ȃrnica, f. das Bergheu, Z., Gor.; — die Bergwiese, Dol.; — prim. arovica.
  78. ārnika, f. Wohlverlei (arnica montana); — prim. brdnja.
  79. árnož, m. der Harnisch, Jan., Trub., Krelj, Dalm.; — der Brustlatz, Mur., Valj. (Rad); — prim. srvn. in tirol. harnasch, it. arnese, C.
  80. árovica, f. das weiche Haar von Pferd und Rind; die Schabwolle; — iz nem. Haar.
  81. ȃrsati, -am, vb. impf., Cig., pogl. rsati.
  82. ársejica, f., Robič ( Nkol.), pogl. jaščerica, martinček.
  83. arsenāl, m. orožarnica, das Arsenal.
  84. arsēnik, m., Mur., Cig., Jan., pogl. arzenik.
  85. artičōka, f. die Artischoke (cynara scolymus), Cig., Jan.
  86. artiljerı̑ja, f. die Artillerie; — prim. topništvo.
  87. artiljerīst, m. der Artillerist.
  88. arzēn, m. das Arsen ( chem.).
  89. arzēnik, m. der Arsenik; — prim. mišnica.
  90. ȃržat, m. = aržet, Valj. (Rad).
  91. ȃržet, m. 1) = žep, die Kleidertasche; — 2) die Minenkammer, V.-Cig.; — prim. srvn. eser, nvn. aser = Sack zum Anhängen, Mik. (Et.).
  92. ās, m. das Aß im Kartenspiel.
  93. àsa, interj. = as, M.
  94. ásəłnjak, m. der Seidelbast (daphne mezereum), C.
  95. asēsor, -rja, m. der Assessor, Cig., Jan.; — prim. prisednik.
  96. āsfalt, m. zemeljska smola, der Asphalt, Cig., nk.
  97. asistēnt, m. pomočnik, der Assistent.
  98. ȃskati, -am, vb. impf. as rufen, C.
  99. ásla, f. der Brand bei Wunden, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — das Apostem, Pohl., Dict., Poh.- C., BlKr.; — prim. bav. assl in kor.-nem. âss, dem. âssl Geschwür, Eiterbeule, C.
  100. astēničən, -čna, adj. slabilen, asthenisch: astenični afekti, Lampe (D.).

   15.648 15.748 15.848 15.948 16.048 16.148 16.248 16.348 16.448 16.548  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA