Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (16.101-16.200)

  1. akȏv, m. der Eimer, ogr.- C., z akovom meriti, ogr.- Valj. (Rad); — iz magy. akó, in to iz slov. okov, Dan.
  2. ākt, m. 1) der Actus ( phil.), Cig. (T.); — der Act (eines dramatischen Werkes), nk.; prim. dejanje; — 2) akti, die Acten, nk.; prim. pismo, spis.
  3. aktīvən, -vna, adj. activ, Cig. (T.), nk.; — prim. dejalen.
  4. aktuár, -rja, m. der Actuar.
  5. akūstika, f. die Akustik; — prim. zvokoslovje.
  6. akvarēl, m. vodenobarvna slika, das Aquarell.
  7. alabāstər, -stra, m. der Alabaster.
  8. albīn, m. = belin 1), Cig.
  9. albīt, m. der Albit ( min.), Cig. (T.); — prim. belec 5).
  10. áldov, m. das (unblutige) Opfer, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); — iz magy. áldó, Mik. (Et.).
  11. aldováti, -ȗjem, vb. impf. opfern, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad).
  12. áldovnik, m. der Opferer, ogr.- Valj. (Rad).
  13. aleksandrīn, m. der Alexandriner, (neka vrsta stihov), Jan., Cig. (T.).
  14. aleksandrīnəc, -nca, m. = aleksandrin, nk.
  15. alelúja, I. interj. alleluja! — II. subst. f. 1) das Alleluja; alelujo peti; veselo alelujo komu voščiti; — 2) neka velikonočna jed: repni olupki, posušeni, stolčeni ali zrezani, na svinjski juhi kuhani, Kr.
  16. ālga, f. die Alge; sladkovodne, morske alge, Tuš. (R.).
  17. ālgebra, f. računstvo s pismenkami, die Algebra.
  18. àli, conj. 1) oder; prinesi mi vina ali piva, kar rajši hočeš; jaz ali ti, eden naju mora iti; — sonst, plačaj, ali bo druga; — ali — ali, entweder — oder; nam je ali častno zmagati ali častno umreti; — 2) "ali" je vprašalna besedica v direktnem in indirektnem vprašanju: ali prideš nocoj k nam? vprašal me je, ali (ob) sem zadovoljen s službo; ali — ali? v dvojnem vprašanju: ali boste odgovarjali, ali mislite, da bode bolje, ako boste molčali? — ali pa? wirklich? — 3) v vzkliku: ali bo gledal! der wird Augen machen! ali zna lagati! das heiße ich lügen! ali si pameten! ( iron.) wie bist du doch thöricht! — 4) ali? ali da? (alita, alite)? gelt? Jan., M., SlGor.- C.; prim. jeli; — 5) doch, aber; veliko sveta sem prehodil, ali kaj tacega nisem videl nikjer; — 6) alì, za nikalnimi vprašanji: doch, ja, jawohl, Met., Dol.; nesi li bil v cerkvi? — ali! Lašče- Levst. (Rok.).
  19. aligātor, -rja, m. der Alligator, Jan., Erj. (Ž.).
  20. aliterācija, f. der Stabreim, die Alliteration.
  21. ālk, m., pl. alki, die Alken: veliki a., der große Alk oder nordische Pinguin (alca impennis), Erj. (Ž.).
  22. alkāli, -ija, m. das Alkali ( chem.); — prim. lužnina.
  23. alkaloīd, m. das Alkaloid.
  24. alkohōl, m. čisti vinski cvet, der Alkohol.
  25. alkorān, m. der Alkoran, der Koran, Cig., Jan.
  26. alōd, m., Cig., Jan.; pogl. alodij.
  27. alōdij, m. freies Erbgut, das Allodium, nk.
  28. alodijālən, -lna, m. Allodial-, nk.
  29. alopāt, m. der Allopath.
  30. alotropı̑ja, f. die Allotropie ( chem.), Cig. (T.).
  31. ālt, m. die Altstimme, Jan., nk.
  32. altāna, f. der Altan, Cig.; — prim. it. altana.
  33. altár, -rja, m. der Altar.
  34. altīst, m. der Altist.
  35. alȗn, m. der Alaun, Cig., Cig. (T.); pogl. golun.
  36. àn, conj. sondern: s teboj nič nimam opraviti, an s tvojim bratom, Južni Slovenci- Jan. (Slovn.); — an da, aber: vprašal sem ga, an da mi ni odgovoril, Dol.- Levst. (Sl. Spr.); — außer: vse dajemo v štant (zakup), an če kako njivo obdržimo, Levst. (M.); vse so mi vzeli, an kolikor imam na sebi, Levst. (M.).
  37. analīza, f. razkroj ( chem.), razklad ( gramm., phil.), die Analyse, Cig., Cig. (T.); — dušeslovno razkrojevanje, Lampe (D.).
  38. analogı̑ja, f. die Analogie; — prim. nalika.
  39. ānanas, m. die Ananas (bromelia ananas), Cig., Jan., Tuš. (R.).
  40. anapēst, m. der Anapaest (stopa ˘˘‐).
  41. anarhı̑ja, f. die Anarchie, Cig., Jan., nk.; — prim. brezvladje.
  42. anarhīst, m. der Anarchist, nk.
  43. ánati se, -am se, vb. impf. sich hüten, meiden, Dict., Mur.; anaj se vina, M.; ptica se gnezda ana, Št.- C.; a. se česa, sich einer Sache begeben, Cig., (vanati se, Ravn.); — prim. srvn. anen, entbehren, Mik. (Et.).
  44. ànda, conj. = ada, C., Mik., kajk.- Valj. ( Kres).
  45. andrẹ̑jščak, m. der Monat November, ogr.- Valj. (Rad).
  46. andrę̑səlj, -slja, m. = adreselj 2), vzhŠt.- C.
  47. andrę̑səljnatən, -tna, adj. dem Knöterich ähnlich: andreseljnatna ajda, leerer Buchweizen, C.
  48. andrǫ́ga, f. das Rothauge, die Rohthfeder (scardinius erythrophthalmus), Mursko polje, Ljub.- Erj. (Rok.).
  49. aneroīd, m. das Aneroidbarometer, Cig. (T.).
  50. ángel, m. der Engel; a. varuh, der Schutzengel; smrtni a., der Todesengel; a. pobijavec, der Würgengel, Cig.; a. končavec, Jap.; — tudi: ángeł; piše se nav. angelj.
  51. ángelčək, -čka, dem. angelec.
  52. ángeləc, -gelca, m. dem. angel.
  53. angúrija, f. die Angurie, die Wassermelone (cucurbita citrullus); — prim. it. anguria.
  54. anikòj, conj. = ko, nego (za komparativom), Rez.- Baud.
  55. ȃnkrst, m. der Antichrist, Z.
  56. ȃnkršt, m. = ankrst, Z.; oj ti ankršt grdi! Erj. (Torb.).
  57. 1. ano, adv. = onoj ( nam. ono), vor längerer Zeit, neulich, SlGor.- C.
  58. ànoboj, conj. 1) = an, ampak, Rez.- Levst. (Sl. Spr.); — 2) a. — a. = ali — ali, C., Rez.- Levst. (Sl. Spr.).
  59. anováti se, -ȗjem se, vb. impf. = anati se, Cig.; (Bog) se ne anuje lic ino se ne da podkupiti, Ravn.
  60. antārktičən, -čna, adj. ob južnem tečaju ležeč, antarktisch, Jes.
  61. ànti, adv. 1) doch wohl, doch ja; anti si ga videl, anti bo i meni kaj ostalo, BlKr.; anti nisi pijan, Svet. (Rok.); anti nam ni treba praviti, da ta vzrok ni prvoten, Navr. (Let.); anti ni strup! Notr.- Levst. (Sl. Spr.); anti ne on, doch nicht er! Cig.; anti je da, anti seveda, natürlich, das versteht sich von selbst, Cig., Gor.- Svet. (Rok.); anti da, ja wohl, Rez.- Levst. (M.); — 2) eben, "halt": anti je težava, es ist "halt" ein Kreuz! M.; anti pojdi! nun so geh meinetwegen! Nov.; — 3) anti reče, misli, anti češ = češ: anti reče: kaj bom hodil! anti misli: čemu to? Gor.- Svet. (Rok.).
  62. àntikaj, pron. = marsikaj, C.; — = veliko: antikaj (antkaj) ljudi je bilo, Rož.- Kres.
  63. antikrı̑st, m. der Antichrist.
  64. antikvár, -rja, m. starinar, der Antiquar.
  65. antologı̑ja, f. die Anthologie; — prim. cvetnik.
  66. antropolōg, m. der Anthropolog.
  67. antropologı̑ja, f. die Anthropologie; — prim. človekoznanstvo.
  68. ántvila, f. = brisača, otirač, das Handtuch, Trub.- Mik.; ( nav. antvela, antula); — prim. srvn. hanttwehele, stvn. hantilla, nvn. handzwehl, Mik. (Et.).
  69. aorīst, m. der Aorist, ( gramm.).
  70. ápa, m. = japa, ogr.- Valj. (Rad).
  71. aparāt, m. priprava, der Apparat.
  72. ápat, m., Mur., pogl. opat.
  73. apercēpcija, f. die Apperception, Cig. (T.); — prim. primena.
  74. áperək, -rka, m. der Knirps, (morda nam. operek), Lašče- Erj. (Torb.); — prim. paperek (paberek).
  75. apetīt, m. der Appetit.
  76. apnár, -rja, m. der Kalkbrenner; der Kalkhändler; tudi: ȃpnar, Valj. (Rad).
  77. apnáriti, * -im, vb. impf. sich mit der Kalkbrennerei, mit dem Kalkgeschäfte abgeben.
  78. ápnast, adj. 1) Kalk enthaltend, mit Kalk beschmutzt, kalkig; — 2) dem Kalk ähnlich, kalkicht.
  79. apnę̑n, adj. Kalk-, Kalk enthaltend; apnena jama, die Kalkgrube; apnena voda, das Kalkwasser; apnena prst, die Kalkerde; a. zemlja, der Kalkboden; vino je apneno, der Wein führt Kalk bei sich, Cig.
  80. apnę̑nəc, * -nca, m. der Kalkstein, Cig., Jan., nk.
  81. apnę̑ničar, -rja, m. der Kalkbrenner, Cig.; — prim. apnar.
  82. apnę̑nik, m. = apnenec, Mur., Cig., Jan.
  83. apníca, f. 1) die Kalkgrube, Mur., Cig.; — 2) das Kalkwasser, C.; — 3) = apnena prst, Cig., Jan., Nov.
  84. apník, m., Cig., pogl. apnenec.
  85. apníšče, n. 1) die Kalkstätte, der Platz zum Kalkbrennen, Jarn., C.
  86. ápniti, -im, vb. impf. 1) zu Kalk brennen, calcinieren, Cig.; — 2) kalken: a. kože, mit Kalk beizen, Cig., Jan.
  87. ápnọ, n. der Kalk, živo a., gebrannter, ungelöschter Kalk; ugašeno a., gelöschter Kalk; zeleno apno, der Grünkalk, DZ.; svinčnato a., der Bleikalk, Levst. (Nauk); v apnu močiti, kalken, Cig.; — prim. vapno.
  88. apnogȃsəc, -sca, m. der Kalklöscher, Jan.
  89. apnováti, -ȗjem, vb. impf. kalken, Mur.; — mit Kalk düngen, Nov.- C.
  90. apnožgȃvəc, -vca, m. der Kalkbrenner, Jan.
  91. apǫ̑stelj, -telja, ( nav. -teljna), m., pogl. apostol.
  92. apǫ̑stol, m. der Apostel, Jan., Krelj, Schönl., Kast., Levst. (Sl. Spr.).
  93. apostǫ̑lski, adj. Apostel-, apostolisch; apostolska cerkev, vera; — glede na naglas prim. lat. apostolicus, nem. apostolisch.
  94. apǫ̑stolstvọ, n. das Apostelamt, das Apostolat, Jan., Cig., (apostǫ̑lstvo, Mur.).
  95. apostrōf, m. der Apostroph (znamenje ' ).
  96. apotę̑ka, f. die Apotheke; — prim. lekarnica.
  97. apotę̑kar, -rja, m. der Apotheker; — prim. lekarničar.
  98. apotę̑karica, f. 1) die Apothekerin; — 2) eine Art Birne, (tudi: mohorica), C.
  99. aprı̑l, m. der Monat April.
  100. aprı̑lov, adj. = aprilski, M.

   15.601 15.701 15.801 15.901 16.001 16.101 16.201 16.301 16.401 16.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA