Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (16.048-16.147)

  1. afēkt, m. močno čuvstvo, navdanje, der Affect; željni, jezni, aktivni, pasivni afekti, Lampe (D.).
  2. afektācija, f. die Affectation ( stil.), Cig. (T.); — prim. pačenje, prenavljanje.
  3. áfinja, f., pogl. opica; — iz nem. Affe.
  4. 1. ága, f. = živ plot, SlGor.- C.; — iz nem. Hag.
  5. 2. ȃga, m. der Aga, ( tur. = gospodar).
  6. agāt, m. = ahat, Mur., Cig., Jan.; trdnjavski a., der Festungsachat, Erj. (Min.).
  7. agāva, f. die Agave, Cig.; amerikanska a., die hundertjährige Agave (agave americana), Tuš. (R.).
  8. agēnt, m. der Agent; — prim. opravnik.
  9. ȃgnəc, -gnəca, m. = jagnje, ogr.- C., Mik.
  10. ágres, m. = kosmulja, die Stachelbeere (ribes grossularia), Mur.; (agras), Tuš. (R.); — iz avstr.-nem. agras; prim. srlat. agresta, Mik. (Et.).
  11. àh, interj. ah! — prim. oh.
  12. ahà, interj. tako vzklikujemo z zadovoljstvom, kadar kaj razumemo, spoznamo, najdemo, ah! aha, tako je! aha, ali sem te zalezel!
  13. ahȃt, m. der Achat, Dalm., Jap., nk.; grozdasti a., der Traubenachat, Cig.
  14. áhati, -am, vb. impf. ächzen, C.
  15. ȃhker, -rja, m. 1) das aus dem Dache hervorragende Fenster, Z.; — 2) die Warte, Meg.; — 3) sobi podoben prostor v gospodarskem poslopju, kjer hranijo razne reči, jvzhŠt.; — prim. nem. Erker, kor.-nem. a'ker.
  16. áhkerəc, -rca, m. dem. ahker, das hervorragende Dachfensterlein: na strehi so ahkerci ("Aerker"), Hip. (Orb.); naše hčere so, kakor izrezani ahkerci, Dalm.
  17. ȃhla, f. die Hechel, Z.; nav. pl. ahle, Gor.; na ahlah ali grebenih, Trub. (Post.); — iz nem.
  18. ahlȃnčən, -čna, adj. aus gehecheltem Spinnhaar: ahlančno platno, Dol.- Levst. (Rok.), Gor.
  19. ahlȃnəc, -nca, m. gehecheltes Spinnhaar, Dol.- Levst. (Rok.); — prim. ahlati.
  20. ahláti, -ȃm, vb. impf. hecheln, Cig.; — iz nem.
  21. ȃj, interj. 1) ei, C.; wohlan: aj, izkaži drugako svoje bogastvo, Krelj; — 2) = joj: aj meni, Boh.; = oj: Aj ti moj zeleni vrtec, Npes.- Levst. (Rok.).
  22. ȃjati, -am, vb. impf. im Bette liegen, schlafen (v otročjem govoru); Ajaj, ajaj sinek zlati, Str.
  23. ȃjčkati, -am, vb. impf. dem. ajati.
  24. àjd, ájda, m. der Heide; — iz nem.
  25. ȃjda, f. der Buchweizen (polygonum fagopyrum); čebele pošiljati v ajdo, t. j. na ajdovo pašo, Por.; nora a., das tatarische Heidekorn (p. tataricum), Z.; — prim. nem. der Heiden.
  26. ȃjdica, f. dem. ajda.
  27. ȃjdina, f. 1) = ajda, Mur., Št.- Cig., Jan.; — 2) neka trava, Fr.- C. (menda = gemeiner Knöterich [polygonum] Levst. [Rok.]); — prim. hajdina.
  28. ajdı̑nka, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  29. ájdovəc, -vca, m. der Sauerampfer (rumex acetosa), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
  30. ájdovnik, m. das Buchweizenbrot.
  31. ájdovnjak, m. = ajdovnik.
  32. ájdovski, adj. Heiden-, heidnisch; ajdovska deklica, das Riesenmädchen (v narodnih pripovedkah).
  33. ájdovstvọ, n. das Heidenthum, Cig., Jan.
  34. ájdovščak, m. 1) = ajdovnik, Cig.; — 2) der Spätlein, Cig.
  35. ájdovščica, f. = repincelj, motovilec, SlGradec- C.
  36. ájdovščnica, f. 1) = ajdovica, C.; — 2) neko jabolko, Maribor- Erj. (Torb.).
  37. ȃjdstvọ, n. = ajdovstvo, Mur.
  38. ȃjer, -rja, m. die mit Dunst erfüllte Atmosphäre: od ajerja ne vidim morja, Notr.- Levst. (Rok.), Štrek.; — prim. gr. ἀήρ, stsl. aerъ.
  39. ȃjkati, -am, vb. impf. = ajčkati, C.
  40. ȃjs, interj. tako se reče vpreženemu volu, ako mu je na levo iti, Mur., SlGor., jvzhŠt.; ajs k sebi! drugod samo priganjajo s to besedo, Fr.- C., Lašče- Levst. (Rok.); — tudi: ájs.
  41. ȃjsati se, -am se, vb. impf. = rsati se, jvzhŠt.
  42. ȃjsən, -sna, m. das Hinundherwetzen mit dem Gesäß: kakšen ajsen imate! — pravijo nemirnim otrokom, Dol.- Levst. (Rok.) — prim. ajsati se.
  43. ȃjskati, -am, vb. impf. dem Ochsen "ajs" zurufen, Mur., C.
  44. ȃjskavəc, -vca, m. kdor vedno ajska vpreženim volom, M.
  45. ȃjsnati, -am, vb. impf. wetzen, kratzen, Dol.- C.; — a. se = ajsati se, Lašče- Levst. (Rok.).
  46. ȃk, m. 1) der Haken, Mur.; drog, ki se rabi pri plavljenju drv, Polj.; — der Kettenhaken, BlKr.; — der Eckzahn (der Pferde), V.-Cig.; — 2) die Schifferstange, Mur.; — 3) die Felsen- oder Bergspitze; Z., Gor.; — prim. nem. Haken.
  47. akácija, f. die Akazie; — prim. robinija.
  48. akcidēncija, f. die Accidenz ( phil.), Lampe (D.); — prim. pritika.
  49. ákcija, f. die Actie; — prim. delnica.
  50. akcijonár, -rja, m. der Actionär, Jan.; — prim. delničar.
  51. àkọ, conj. 1) wenn, wofern; ako Bog da, so Gott will; ako vzmoreš, wenn du können wirst; ako je korenina sveta, svete so tudi veje, Met.; Ako spava, Naj bo zdrava Ak' me skuša, nič ne de, Preš.; sadje je les, ako ni kruha vmes, Npreg.- Jan. (Slovn.); — ako ne, wo nicht, sonst; — ako tudi, ako prav, obgleich, obschon; — 2) ob, Krelj, Rec.
  52. akorávnọ, conj. obgleich; — po nem. "wenn gerade"; prim. dasi.
  53. akōrd, m. der Accord; — prim. sozvok.
  54. akȏv, m. der Eimer, ogr.- C., z akovom meriti, ogr.- Valj. (Rad); — iz magy. akó, in to iz slov. okov, Dan.
  55. ākt, m. 1) der Actus ( phil.), Cig. (T.); — der Act (eines dramatischen Werkes), nk.; prim. dejanje; — 2) akti, die Acten, nk.; prim. pismo, spis.
  56. aktīvən, -vna, adj. activ, Cig. (T.), nk.; — prim. dejalen.
  57. aktuár, -rja, m. der Actuar.
  58. akūstika, f. die Akustik; — prim. zvokoslovje.
  59. akvarēl, m. vodenobarvna slika, das Aquarell.
  60. alabāstər, -stra, m. der Alabaster.
  61. albīn, m. = belin 1), Cig.
  62. albīt, m. der Albit ( min.), Cig. (T.); — prim. belec 5).
  63. áldov, m. das (unblutige) Opfer, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); — iz magy. áldó, Mik. (Et.).
  64. aldováti, -ȗjem, vb. impf. opfern, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad).
  65. áldovnik, m. der Opferer, ogr.- Valj. (Rad).
  66. aleksandrīn, m. der Alexandriner, (neka vrsta stihov), Jan., Cig. (T.).
  67. aleksandrīnəc, -nca, m. = aleksandrin, nk.
  68. alelúja, I. interj. alleluja! — II. subst. f. 1) das Alleluja; alelujo peti; veselo alelujo komu voščiti; — 2) neka velikonočna jed: repni olupki, posušeni, stolčeni ali zrezani, na svinjski juhi kuhani, Kr.
  69. ālga, f. die Alge; sladkovodne, morske alge, Tuš. (R.).
  70. ālgebra, f. računstvo s pismenkami, die Algebra.
  71. àli, conj. 1) oder; prinesi mi vina ali piva, kar rajši hočeš; jaz ali ti, eden naju mora iti; — sonst, plačaj, ali bo druga; — ali — ali, entweder — oder; nam je ali častno zmagati ali častno umreti; — 2) "ali" je vprašalna besedica v direktnem in indirektnem vprašanju: ali prideš nocoj k nam? vprašal me je, ali (ob) sem zadovoljen s službo; ali — ali? v dvojnem vprašanju: ali boste odgovarjali, ali mislite, da bode bolje, ako boste molčali? — ali pa? wirklich? — 3) v vzkliku: ali bo gledal! der wird Augen machen! ali zna lagati! das heiße ich lügen! ali si pameten! ( iron.) wie bist du doch thöricht! — 4) ali? ali da? (alita, alite)? gelt? Jan., M., SlGor.- C.; prim. jeli; — 5) doch, aber; veliko sveta sem prehodil, ali kaj tacega nisem videl nikjer; — 6) alì, za nikalnimi vprašanji: doch, ja, jawohl, Met., Dol.; nesi li bil v cerkvi? — ali! Lašče- Levst. (Rok.).
  72. aligātor, -rja, m. der Alligator, Jan., Erj. (Ž.).
  73. aliterācija, f. der Stabreim, die Alliteration.
  74. ālk, m., pl. alki, die Alken: veliki a., der große Alk oder nordische Pinguin (alca impennis), Erj. (Ž.).
  75. alkāli, -ija, m. das Alkali ( chem.); — prim. lužnina.
  76. alkaloīd, m. das Alkaloid.
  77. alkohōl, m. čisti vinski cvet, der Alkohol.
  78. alkorān, m. der Alkoran, der Koran, Cig., Jan.
  79. alōd, m., Cig., Jan.; pogl. alodij.
  80. alōdij, m. freies Erbgut, das Allodium, nk.
  81. alodijālən, -lna, m. Allodial-, nk.
  82. alopāt, m. der Allopath.
  83. alotropı̑ja, f. die Allotropie ( chem.), Cig. (T.).
  84. ālt, m. die Altstimme, Jan., nk.
  85. altāna, f. der Altan, Cig.; — prim. it. altana.
  86. altár, -rja, m. der Altar.
  87. altīst, m. der Altist.
  88. alȗn, m. der Alaun, Cig., Cig. (T.); pogl. golun.
  89. àn, conj. sondern: s teboj nič nimam opraviti, an s tvojim bratom, Južni Slovenci- Jan. (Slovn.); — an da, aber: vprašal sem ga, an da mi ni odgovoril, Dol.- Levst. (Sl. Spr.); — außer: vse dajemo v štant (zakup), an če kako njivo obdržimo, Levst. (M.); vse so mi vzeli, an kolikor imam na sebi, Levst. (M.).
  90. analīza, f. razkroj ( chem.), razklad ( gramm., phil.), die Analyse, Cig., Cig. (T.); — dušeslovno razkrojevanje, Lampe (D.).
  91. analogı̑ja, f. die Analogie; — prim. nalika.
  92. ānanas, m. die Ananas (bromelia ananas), Cig., Jan., Tuš. (R.).
  93. anapēst, m. der Anapaest (stopa ˘˘‐).
  94. anarhı̑ja, f. die Anarchie, Cig., Jan., nk.; — prim. brezvladje.
  95. anarhīst, m. der Anarchist, nk.
  96. ánati se, -am se, vb. impf. sich hüten, meiden, Dict., Mur.; anaj se vina, M.; ptica se gnezda ana, Št.- C.; a. se česa, sich einer Sache begeben, Cig., (vanati se, Ravn.); — prim. srvn. anen, entbehren, Mik. (Et.).
  97. ànda, conj. = ada, C., Mik., kajk.- Valj. ( Kres).
  98. andrẹ̑jščak, m. der Monat November, ogr.- Valj. (Rad).
  99. andrę̑səlj, -slja, m. = adreselj 2), vzhŠt.- C.
  100. andrę̑səljnatən, -tna, adj. dem Knöterich ähnlich: andreseljnatna ajda, leerer Buchweizen, C.

   15.548 15.648 15.748 15.848 15.948 16.048 16.148 16.248 16.348 16.448  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA