m (1.601-1.700)

1601. mekèt, -ę́ta, m. das Meckern, Cig., Jan.
1602. meketáč, m. der Meckerer, Cig.
1603. məkətálọ, n. die Rüttelvorrichtung, DZ.
1604. 1. meketȃnje, n. das Meckern.
1605. 2. məkətȃnje, n. das Rütteln, Cig.; — die Zuckung, Cig.
1606. 1. meketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. meckern; ovce, koze meketajo, mekečejo.
1607. 2. məkətáti, -ətȃm, -áčem, vb. impf. 1) rütteln, beuteln, Cig., Jan., C., Mik.; meketali ("makatali") in gazili so ga, Trub.; mrzlica ga meketa, das Fieber schüttelt ihn, Cig.; — 2) intr. zittern (von erhitzter Luft), flimmern, C.
1608. meketàv, -áva, adj. meckernd, Let.
1609. meketȃvəc, -vca, m. der Meckerer.
1610. məkətávica, f. das Zucken, die Zuckung, Cig.
1611. meketȃvka, f. die Meckernde.
1612. məkę́təc, -tca, m. das Beutelsieb, Hal.- C.
1613. məkətíniti, -ı̑nim, vb. impf. schütteln, rütteln, quälen, plagen, Hal.- C.
1614. məkətljáti, -ȃm, vb. impf. sanft rütteln, (makat-) Mur.
1615. mekína, f. die Getreidehülse: reso noseči mešiček (luščina), v katerem tiči žitno zrno, Tolm.- Štrek. (Let.); nav. pl. mekine, die Kleien: luščine od žita, ki se v stopah pha, posebno od prosa, Kr.; tudi: luski od lanenih glavic, SlGor.
1616. mekı̑nar, -rja, m. der Kleienhändler, Cig.
1617. mekínast, adj. einer Getreidehülse ähnlich, Jan. (H.).
1618. mekínav, adj. kleiig, Cig.
1619. məkíniti, -ı̑nim, vb. impf. schütteln, bewegen, Cig., M., Št.- Vest.: m. se, sich bewegen: drevo se mekini, Vest.
1620. mekínovəc, -vca, m. das Hirsekleienbrot, M., C.
1621. meklẹ̀n, -klẹ́na, m., Mur., Cig., Jan., Josch; méklẹn, -klẹ́na, Kamnik- Levst. (M.), Valj. (Rad); məklẹ̀n, Cv.; pogl. maklen.
1622. meklẹ́novəc, -vca, m. = meklen, Josch.
1623. 1. mę́kniti, mę̑knem, vb. pf. weich werden, C.
1624. 2. məkníti, máknem, (mę́knem), vb. pf. 1) = makniti, rücken, einen Ruck geben, Mur., Cig., Jan., C.; Plug na ogon meknem, Danj. (Posv. p.); proč m., Dalm., Trub.; — 2) zucken, Meg., Guts.; bewegen ( phys.), Cig. (T.); m. se, rücken, Cig., M.; makni se! rühre dich! Cig.; — to ga je maknilo (meknolo), das hat ihm Kosten verursacht, C.
1625. mekóta, f. eine Ackerfläche von einer bestimmten Größe, etwas kleiner als ein Joch, vzhŠt.; — prim. hs. mekota, aufgelockerte Erde, Brachacker.
1626. mekotníca, f. eine nasse Ader in einem Acker, Cig.
1627. mę̑kšati, -am, vb. impf. = mehčati, Jan. (H.).
1628. mę̑kši, adj. compar. ad mehek, C., ogr.
1629. məktȃnje, n. das Rütteln, (makt-) Mur.
1630. məktáti, -ȃm, vb. impf. schütteln, rütteln, Mur., C., Mik.; mrzlica me mekta, Z.; to ga je mektalo! (o jeznem človeku), Mik.; — schwingen: palico m., C.; sulico m., Vod. (Pes.).
1631. mekúlja, f. neka črešnja, Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
1632. mekúza, f. der Armleuchter, der Host (chara vulgaris), Cig.; razne mehke trave, rastoče po Cerkniškem jezeru, Erj. (Torb.).
1633. mekúž, m. 1) der Weichling, M.; zapravljivci so pridni in mekuži, kaj-li? Jurč.; človek, mekuž na duši in telesu, Zv.; — 2) = mehkuž, der Krebs gleich nach der Häutung, Jarn., Cig., Jan., Krelj- Mik.; rak m., Erj. (Izb. sp.); — 3) še mehko jajce brez trde lupine, Kras; — 4) die Weizengerste, Notr.
1634. mekúžəc, -žca, m. mekužci, die Weichthiere (mollusca), Erj. (Ž.).
1635. mekúžən, -žna, adj. = mehkužen, Jan., C.
1636. mekúžiti, -ȗžim, vb. impf. = mehkužiti, Cig., Jan.
1637. mekužljìv, -íva, adj. verzärtelt, C.
1638. mekȗžnež, m. = mehkužnež, Cig.
1639. mekȗžnica, f. neka črešnja, Ip.- Erj. (Torb.).
1640. mekúžnost, f. = mehkužnost, Cig. (T.).
1641. 1. mę̑ł, m. 1) das Mahlen: moka od prvega mela, das Mehl vom ersten Gange, Cig.; — 2) das Staubmehl, Guts., Jarn.; — der Schlich: kamenje se stolče v stopah, in iz stolčenega mela se izloča zlato, Erj. (Min.); — 3) eine mergelartige Erde, C.; — 4) die Abrutschung von Sand oder bröckeligem Erdreich: mel je potegnil, Št.; — die abschüssige Stelle einer solchen Abrutschung, Mik., St. Sedlo- Erj. (Torb.), Trst. (Let.), Gor.; po melu hoditi, Gor.
1642. 2. mę̑ł, m. eine Art Eiche, GBrda.
1643. mę̑ł, melı̑, f. 1) das Mahlen, Cig., Met.; — 2) das Mahlgetreide, Cig., Jan.; — 3) der Flugsand, Jan.; die dadurch gebildete Sandbank, UčT., KrGora; — 4) die Riese: Kdo b' se po meli Drknit' bal? Vod. (Pes.).
1644. mę́la, f. die Mistel (viscum), Z.; — prim. melje.
1645. melafīr, m. črni porfir, der Melaphyr ( min.), Cig. (T.).
1646. melanhōličən, -čna, adj. težkokrven, klavrn, melancholisch, Cig. (T.).
1647. melanholı̑ja, f. die Melancholie, Cig. (T.).
1648. melce, v reku: v melce iti, hoditi, zappeln, unruhig hin- und hergehen, ungeduldig sein, in der Klemme sein, Cig.; (v meljce) Črni Vrh- M.
1649. meləc, -lca, m. der Kehrwisch, Fr.- C.
1650. melečən, -čna, adj. mehlig (vom Getreidekorn), mehlreich, vzhŠt.- C.
1651. mę́łək, -łka, adj. zerreiblich, milde: lojevec je melek, rekše, pod nožem ne škriplje in stružine ostanejo na nožu, Erj. (Min.).
1652. melek, * m. schlecht gemahlenes Mehl, C.; das Wurmstichmehl, C.
1653. mə̀lək, -lka, m. neka drobna živalca, morebiti: pajek; če kdo vpraša, kaj se mu poda v plačo za kakovo delo, reče mu se šalivo: dam ti jajce od melka, Dornberg- Erj. (Torb.); — prim. malek.
1654. melekovı̑t, adj. = melečen, vzhŠt.- C.
1655. melerı̑n, m. = malarin, eine größere Handaxt, Notr.
1656. mę́lin, m. = malin, mlin, die Mühle, C., Prip.- Mik.
1657. melína, f. 1) die Sand-, Mergelriese, Cig., C.; meline okrog steze so se izpremenile v rušine, Let.; — 2) die Sandbank, Jarn., Mur., Cig., Jan., Mik.
1658. melínast, adj. mulmicht, rollig, Cig.; m. svet, Cig.; m. breg, das Bruchufer, Vrt.
1659. melíniti, -ı̑nim, vb. impf. zerbröckeln, C.; bik melini zemljo, wühlt auf, Notr.- Cig.; — m. se, sich bröckeln und abrutschen, Cig.; pesek se melini z brega, der Sand rieselt vom Berge, Cig.
1660. melīsa, f. die Citronenmelisse (melissa officinalis), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.).
1661. melīsən, -sna, adj. Melissen-, Mur.
1662. melīsovəc, -vca, m. der Melissengeist, Mur., Cig., C.
1663. melíšče, n. = melina, C.
1664. melíti se, -ím se, vb. impf. in Sand, Mulm zerfallen, Mur., C.; — abrutschen (von lockeren, schroffen Bergwänden), C.
1665. melı̑vọ, n. das Mahlgetreide, Jan.
1666. mę̑lj, m. die Sandriese, Z., Gor.; die Sandbank, Valj. (Rad).
1667. mę̑lja, f. 1) das Mahlen, Dict., Št.; — 2) das Mahlgetreide, Jan.; imam melje za ves teden, Vreme, Kras, Ip.- Erj. (Torb.), BlKr.; kar se žita na mlenje prinese, Savinska dol.; — 3) das Gemahlene, Jarn.; das Mehl, Mur., Cig., Jan., Štrek., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt., BlKr.; Sneg kak melja ("mela") se kadi, Danj. (Posv. p.).
1668. meljáč, m. 1) der Mahlgast, Z., C., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) der Mahlzahn, Erj. (Som.).
1669. meljáča, f. der Stiel an der Handmühle, der Handmühltriebel, C.
1670. meljȃd, f. kar se razmelje, C.
1671. meljȃj, m. 1) človek, ki prinese ali pripelje žito mlet, Vreme, Rihenberk- Erj. (Torb.); der Mahlgast, Cig., C., Notr.; — 2) der Handmühltriebel, Hal.- C.; — 3) der Gang (beim Mahlen): moka od prvega meljaja, das Mehl vom ersten Gange, Cig.
1672. meljȃjnik, m. der Handmühltriebel, C.
1673. melják, m. die Stelle der Abrutschung, Hal.- C.; — prim. mel m. 4).
1674. meljákovəc, -vca, m. = meljak, Hal.- C.
1675. meljár, -rja, m. der Mahlgast, Cig., Kr.- Valj. (Rad).
1676. meljȃva, f. 1) das Mahlen in der Mühle, Valj. (Rad); — 2) das Mahlgetreide, Z., Cig. (T.).
1677. meljȃvəc, -vca, m. = meljač, der Mahlgast, Jan.
1678. 1. melję̑, n. coll. die Mistel (viscum album), Z., jvzhŠt., Poh.; — prim. imela, omela.
1679. 2. melje, n. 1) = melivo, das Mahlgetreide, Šaleška dol. ( Št.)- C.; — 2) = melina, das Gerölle, Št.- C.
1680. melję́v, adj. m. hrast, Kras- Erj. (Torb.); — prim. 2. mel, melov. (?)
1681. meljẹ́vati, -am, vb. impf. zu mahlen pflegen, Mik.
1682. mę̑ljica, f. dem. melja; das Mehl, Jan. (H.).
1683. meljìv, -íva, adj. zerreiblich, C.
1684. mę̑ljnat, adj. mehlig, Mur.
1685. meljȗšnik, m. ein verzärtelter Mensch, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
1686. mę̑łka, f. pesek za malto, der Kalksand, Cig.
1687. mę̑łnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
1688. mę̑łnik, m. der Sandberg, das Grusgebirge, Cig.
1689. 1. mę́lọ, n. der Reiber (ein Werkzeug, damit zu reiben), V.-Cig.
1690. 2. mélọ, n. = omelo, der Wisch, der Kehrwisch, C., Z.
1691. melōdičən, -čna, adj. lepoglasen, melodisch, Cig., Jan.
1692. melodı̑ja, f. napev, die Melodie.
1693. melodrama, f. dramatična pesem, spremljana z godbo, das Melodrama.
1694. melǫ̑nka, f. neko jabolko, Biljana ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
1695. mę̑lov, adj. kar je od mela: m. les, GBrda; — prim. 2. mel.
1696. melǫ̑vje, n. die Erdriese, die Abrutschung, C.
1697. mę́łša, f. veha pri kapusu (zelju), Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
1698. mę̑łtra, f. die Mulde, Št.- C.; — prim. nem. ( dial.) multer = Mulde; stvn. muoltra, C.
1699. mèm, adv., praep. = memo.
1700. mẹ̑mba, f. der Wechsel, C.; die Veränderung, Z.; der Austausch, Rec.

   1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani