Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (16.001-16.100)

  1. žmúljiti, -im, vb. impf. 1) mit den Händen drücken, pressen, quetschen, C., Z.; — 2) melken, C.
  2. 1. žmúriti, -im, vb. impf. = žmuljiti 2), melken, C.
  3. 2. žmúriti, -im, vb. impf. = mežurkati, blinzeln, BlKr.
  4. žmȗrka, f. die Nickhaut, h. t.- Cig. (T.), Žnid.
  5. žołtomedárnica, f. die Gelbgießerei, Cig.
  6. žȓmlja, f. die Handmühle, Dict., C., Mik., Valj. (Rad); večino zrnja v Istri z žrmlje zmeljo, SlN.; — tudi pl. žrmlje, Z., vzhŠt.; iz: žrnvlja, Mik.; stsl. žrъny.
  7. žrmljáče, f. pl. = žrmlja, C.
  8. žrmljáti, -ȃm, vb. impf. auf der Handmühle mahlen, C.
  9. žȓmljica, f. dem. žrmlja; 1) eine kleine Handmühle, vzhŠt.; — 2) der Augenstein der Krebse, vzhŠt.- C.
  10. žumāra, f. die Zwergpalme (chamaerops humilis), Z.; narediti kaj iz lesa palme žumare, Vrt.; — prim. it. giumarra, die Stechpalme.
  11. žveplenorumèn, -éna, adj. schwefelgelb.
  12. à, conj. 1) aber, hingegen, nk., vzhŠt., BlKr., Notr.; ne pri nas, a pri vas, vzhŠt.; to pravi, a drugo misli, Notr.; strezi konju kakor prijatelju, a jaši ga kakor vraga, BlKr.; dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil, Levst.- Jan. (Slovn.); Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam, Greg.; — a vendar, und doch, nk.; — 2) = in: tri a tri, Rez.
  13. 1. ȃ, interj. 1) ah! ei! (kadar se čudimo); a, kaj mi praviš! a, kaj pa delaš? — 2) ach! o! a moj ljubi oče! a moj dragi Bog! a lepa moja mati! Levst. (Rok.); a, moj človek! Prip.
  14. 2. à, interj. 1) bah! pah! (kadar nevoljno kaj odbijamo); a kaj boš to govoril! — 2) je nun; on rad pije vino: a Bog mu je blagoslovi! onda veli kralj: a slobodno! Prip.; a da, ja wohl! BlKr.
  15. ábarat, m., pogl. aborat.
  16. abecę̑da, f. das ABC, das Alphabet, Mur., Cig., Jan., Vod., nk., po abecedi, in alphabetischer Ordnung, Cig.
  17. abecę̑dar, -rja, m. 1) der Abcschüler, Cig.; — 2) abecedár = abecednik 1), ogr.
  18. abecę̑dej, m. = abecedar 1), Cig.
  19. abecę̑dən, -dna, adj. das ABC betreffend, ABC-, Mur., Cig., Jan.; abecedna knjižica, Danj.; abecedna vojska, der ABCkrieg, nk.; po abecednem redu, in alphabetischer Ordnung, Cig., nk.
  20. abecę̑dnica, f. 1) die ABCtafel, Cig., Jan.; — das ABCbuch, Cig.; — 2) = abecedarica, Mur.
  21. abecę̑dnik, m. 1) das ABCbuch, Cig., Ravn., Met., nk.; — 2) = abecedar, Mur.
  22. ábəł, -bla, m. der Brand bei Wunden, C.; — abel ("abu"), abel, abel! če si v glavi, pojdi v mozeg! abel, abel, abel! če si v mozgu, pojdi v kost! itd. (tako se zagovarja protin na Goriškem), SlN.; — prim. bav. afel, gegen Berührungen besonders empfindliche Stelle der Haut, avstr.-nem. Entzündung an einem äußerlichen Theile des Körpers; — prim. obel.
  23. àboj, conj. = ali (oder), Rez.; — prim. aliboj.
  24. áborat, m. die Stabwurz (artemisia abrotanum), Medv. (Rok.); (abarat) Pohl., Mur., Cig., Jan.; — prim. nem. Aberraute, Abraute, stvn. avarūza, Mik. (Et.).
  25. ábota, f. 1) die Albernheit, die Thorheit; smešne navade in abote, Glas.; — 2) ein alberner, thörichter Mensch; ti si prava abota! Dol.; — iz nem.; prim. stvn. apah, verkehrt, Mik. (Et.).
  26. ábotnež, m. ein alberner Mensch.
  27. ábotnik, m. ein alberner Mensch.
  28. ȃbranək, -nka, m. 1) das Blütenkätzchen der Haselstaude, des Nussbaumes, der Erle, des Fichtenbaumes u. dgl., Cig., Dol., Gor., BlKr.; — das Weinträubchen im Frühjahr, Fr.- C.; — ein kleines Träubchen: sami abranki visijo po trsju, jvzhŠt.; — 2) pl. abranki = zavrnki, zabrnki, das Zettelende bei den Webern, Cig.; — prim. brankelj, jabranek, obrencelj.
  29. ábrotica, f. = aborat, Cig., Mik. (Et.).
  30. absolūtən, -tna, adj. absolut; — prim. samonaseben, samoobseben.
  31. abstrākcija, f. die Abstraction, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. odmišljaj, odmišljanje.
  32. ȃčəc, -čca, m. dem. ak, Valj. (Rad).
  33. adēnd, m. der Addend, Cel. (Ar.); — prim. seštevanec.
  34. adjūnkt, m. der Adjunct; — prim. pristav.
  35. adjutānt, m. der Adjutant; — prim. pribočnik.
  36. ádra, f. der Fetzen, Z.; — ein weißes Kopftuch, Poh.- Zora; — prim. nem. Hader.
  37. adráš, m. die Stecheiche (quercus ilex), Medv. (Rok.); — prim. črnika.
  38. adrēsa, f. die Adresse; — prim. nadpis.
  39. adrę̑səlj, -slja, m. 1) ajdi podoben plevel, der gemeine Knöterich (polygonum persicaria), Gor.- Levst. (Rok.); — 2) ajdov cvet, Levst. (Rok.); — prim. dresen.
  40. ádrica, f. dem. adra; ein weißes Kopftuch, Poh.- Zora.
  41. ádrọ, n. der Siebboden, Jan., Rib.- M., Lašče; — prim. jadro, C.
  42. adȗt, m. 1) der Trumpf im Kartenspiel; — 2) navihan človek, Kr.; — iz fr. atout.
  43. advènt, -vę́nta, m. der Advent, die Adventzeit.
  44. advokȃt, m. der Advocat; — prim. odvetnik.
  45. advokátiti, -im, vb. impf. die Advocatur betreiben: veselo bomo advokatili, Zv.
  46. advokȃtski, adj. Advocaten-; advokatska zbornica, die Advocatenkammer; — prim. odvetniški.
  47. advokatūra, f. die Advocatur; — prim. odvetništvo.
  48. afēkt, m. močno čuvstvo, navdanje, der Affect; željni, jezni, aktivni, pasivni afekti, Lampe (D.).
  49. afektācija, f. die Affectation ( stil.), Cig. (T.); — prim. pačenje, prenavljanje.
  50. áfinja, f., pogl. opica; — iz nem. Affe.
  51. 1. ága, f. = živ plot, SlGor.- C.; — iz nem. Hag.
  52. 2. ȃga, m. der Aga, ( tur. = gospodar).
  53. agāt, m. = ahat, Mur., Cig., Jan.; trdnjavski a., der Festungsachat, Erj. (Min.).
  54. agāva, f. die Agave, Cig.; amerikanska a., die hundertjährige Agave (agave americana), Tuš. (R.).
  55. agēnt, m. der Agent; — prim. opravnik.
  56. ȃgnəc, -gnəca, m. = jagnje, ogr.- C., Mik.
  57. ágres, m. = kosmulja, die Stachelbeere (ribes grossularia), Mur.; (agras), Tuš. (R.); — iz avstr.-nem. agras; prim. srlat. agresta, Mik. (Et.).
  58. àh, interj. ah! — prim. oh.
  59. ahà, interj. tako vzklikujemo z zadovoljstvom, kadar kaj razumemo, spoznamo, najdemo, ah! aha, tako je! aha, ali sem te zalezel!
  60. ahȃt, m. der Achat, Dalm., Jap., nk.; grozdasti a., der Traubenachat, Cig.
  61. áhati, -am, vb. impf. ächzen, C.
  62. ȃhker, -rja, m. 1) das aus dem Dache hervorragende Fenster, Z.; — 2) die Warte, Meg.; — 3) sobi podoben prostor v gospodarskem poslopju, kjer hranijo razne reči, jvzhŠt.; — prim. nem. Erker, kor.-nem. a'ker.
  63. áhkerəc, -rca, m. dem. ahker, das hervorragende Dachfensterlein: na strehi so ahkerci ("Aerker"), Hip. (Orb.); naše hčere so, kakor izrezani ahkerci, Dalm.
  64. ȃhla, f. die Hechel, Z.; nav. pl. ahle, Gor.; na ahlah ali grebenih, Trub. (Post.); — iz nem.
  65. ahlȃnčən, -čna, adj. aus gehecheltem Spinnhaar: ahlančno platno, Dol.- Levst. (Rok.), Gor.
  66. ahlȃnəc, -nca, m. gehecheltes Spinnhaar, Dol.- Levst. (Rok.); — prim. ahlati.
  67. ahláti, -ȃm, vb. impf. hecheln, Cig.; — iz nem.
  68. ȃj, interj. 1) ei, C.; wohlan: aj, izkaži drugako svoje bogastvo, Krelj; — 2) = joj: aj meni, Boh.; = oj: Aj ti moj zeleni vrtec, Npes.- Levst. (Rok.).
  69. ȃjati, -am, vb. impf. im Bette liegen, schlafen (v otročjem govoru); Ajaj, ajaj sinek zlati, Str.
  70. ȃjčkati, -am, vb. impf. dem. ajati.
  71. àjd, ájda, m. der Heide; — iz nem.
  72. ȃjda, f. der Buchweizen (polygonum fagopyrum); čebele pošiljati v ajdo, t. j. na ajdovo pašo, Por.; nora a., das tatarische Heidekorn (p. tataricum), Z.; — prim. nem. der Heiden.
  73. ȃjdica, f. dem. ajda.
  74. ȃjdina, f. 1) = ajda, Mur., Št.- Cig., Jan.; — 2) neka trava, Fr.- C. (menda = gemeiner Knöterich [polygonum] Levst. [Rok.]); — prim. hajdina.
  75. ajdı̑nka, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  76. ájdovəc, -vca, m. der Sauerampfer (rumex acetosa), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
  77. ájdovnik, m. das Buchweizenbrot.
  78. ájdovnjak, m. = ajdovnik.
  79. ájdovski, adj. Heiden-, heidnisch; ajdovska deklica, das Riesenmädchen (v narodnih pripovedkah).
  80. ájdovstvọ, n. das Heidenthum, Cig., Jan.
  81. ájdovščak, m. 1) = ajdovnik, Cig.; — 2) der Spätlein, Cig.
  82. ájdovščica, f. = repincelj, motovilec, SlGradec- C.
  83. ájdovščnica, f. 1) = ajdovica, C.; — 2) neko jabolko, Maribor- Erj. (Torb.).
  84. ȃjdstvọ, n. = ajdovstvo, Mur.
  85. ȃjer, -rja, m. die mit Dunst erfüllte Atmosphäre: od ajerja ne vidim morja, Notr.- Levst. (Rok.), Štrek.; — prim. gr. ἀήρ, stsl. aerъ.
  86. ȃjkati, -am, vb. impf. = ajčkati, C.
  87. ȃjs, interj. tako se reče vpreženemu volu, ako mu je na levo iti, Mur., SlGor., jvzhŠt.; ajs k sebi! drugod samo priganjajo s to besedo, Fr.- C., Lašče- Levst. (Rok.); — tudi: ájs.
  88. ȃjsati se, -am se, vb. impf. = rsati se, jvzhŠt.
  89. ȃjsən, -sna, m. das Hinundherwetzen mit dem Gesäß: kakšen ajsen imate! — pravijo nemirnim otrokom, Dol.- Levst. (Rok.) — prim. ajsati se.
  90. ȃjskati, -am, vb. impf. dem Ochsen "ajs" zurufen, Mur., C.
  91. ȃjskavəc, -vca, m. kdor vedno ajska vpreženim volom, M.
  92. ȃjsnati, -am, vb. impf. wetzen, kratzen, Dol.- C.; — a. se = ajsati se, Lašče- Levst. (Rok.).
  93. ȃk, m. 1) der Haken, Mur.; drog, ki se rabi pri plavljenju drv, Polj.; — der Kettenhaken, BlKr.; — der Eckzahn (der Pferde), V.-Cig.; — 2) die Schifferstange, Mur.; — 3) die Felsen- oder Bergspitze; Z., Gor.; — prim. nem. Haken.
  94. akácija, f. die Akazie; — prim. robinija.
  95. akcidēncija, f. die Accidenz ( phil.), Lampe (D.); — prim. pritika.
  96. ákcija, f. die Actie; — prim. delnica.
  97. akcijonár, -rja, m. der Actionär, Jan.; — prim. delničar.
  98. àkọ, conj. 1) wenn, wofern; ako Bog da, so Gott will; ako vzmoreš, wenn du können wirst; ako je korenina sveta, svete so tudi veje, Met.; Ako spava, Naj bo zdrava Ak' me skuša, nič ne de, Preš.; sadje je les, ako ni kruha vmes, Npreg.- Jan. (Slovn.); — ako ne, wo nicht, sonst; — ako tudi, ako prav, obgleich, obschon; — 2) ob, Krelj, Rec.
  99. akorávnọ, conj. obgleich; — po nem. "wenn gerade"; prim. dasi.
  100. akōrd, m. der Accord; — prim. sozvok.

   15.501 15.601 15.701 15.801 15.901 16.001 16.101 16.201 16.301 16.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA