Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (15.848-15.947)

  1. zmrzováti, -ȗjem, vb. impf. gefrieren; voda že zmrzuje; nocoj bode zmrzovalo; — frieren, großer Kälte ausgesetzt sein; celo noč sem zmrzoval na straži.
  2. zmučkáti, -ȃm, vb. pf. = zmečkati, C.
  3. zmȗda, f. der Zeitverlust, die Zeitversäumnis, Gor.- DSv.
  4. zmudíti, -ím, vb. pf. Zeit verbrauchen, C.; mislim, da bodemo za to potovanje zmudili dva meseca, Let., Dol.; dve uri z. s kakim delom, Gor.- DSv.; tudi: z. se, Gor.- DSv., jvzhŠt.; — durch Säumen um etwas kommen: mašo z., Gor.- DSv.
  5. zmudnína, f. die Entschädigung für den Zeitverlust, Gor.- DSv.
  6. znȃm, m., Guts., Mur., Cig., Jan., pogl. znamenje.
  7. znȃmda, adv. = vemda, ohne Zweifel, ohnehin, ja, C.
  8. znȃmək, -mka, m. das Kennzeichen, das Zeichen, Guts., Mur., Cig., Jan., C.
  9. znameník, m. das Verzeichnis: abecedni z., z. držati o naročevanih prepisih in izpiskih, DZ.
  10. znamenílọ, n. das Signalmittel, DZ.
  11. znamenı̑łski, adj. Signal-: znamenilske naprave, DZ.
  12. znamenı̑t, adj. ausgezeichnet, hervorragend, wichtig, bedeutend, Mur., Cig., Jan., C., nk.; erheblich, namhaft, Cig., C., nk.
  13. znamenítən, -tna, adj. = znamenit, Cig., Jan.
  14. znamenítnost, f. = znamenitost, Cig.
  15. znamenı̑tost, f. die Bedeutsamkeit, die Wichtigkeit, die Merkwürdigkeit, Cig., Jan., C., nk.; znamenitosti, die Merkwürdigkeiten, nk.
  16. znamenìv, -íva, adj. bezeichnend, charakteristisch, Jan., C.; wichtig, Nov.- C.
  17. znamenjáč, m. der Zeichengeber, DZ.
  18. známenjati, -am, vb. impf. bezeichnen, Mur., Cig., Jan.
  19. známenjce, n. dem. znamenje, Cig.
  20. známenje, n. das Kennzeichen, das Zeichen; vžgano z., das Brandmal; ločilno z., das Unterscheidungszeichen, Cig., Jan., nk.; z. delbe, das Divisionszeichen, z. kakovosti, das Qualitätszeichen ( math.), Cig. (T.); das Emblem, Cig., Jan.; z. (na životu), das Mal, Cig., jvzhŠt.; z. dati, ein Zeichen geben; pokalno z. (na železnicah), das Knallsignal, DZ.; — das Symbol, Cig. (T.); z. sv. križa, das Kreuzzeichen; — die Geschichtsäule, Cig.; ein aufgerichtetes Bild zur Erinnerung an einen Unglücksfall, Kr.; ein religiöses Standbild, Kr.; — das Anzeichen, das Vorzeichen; dobro, slabo z.
  21. znamę̑nka, f. das Kennzeichen, C.; das Zeichen, kajk.- Valj. (Rad).
  22. znamenljìv, -íva, adj. bedeutungsvoll, wichtig, C.; — charakteristisch, Cig. (T.).
  23. znamenovȃnje, n. 1) das Bezeichnen, kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Bedeutung, kajk.- Valj. (Rad).
  24. znamenováti, -ȗjem, vb. impf. 1) bezeichnen, Mur., Jan.; — 2) bedeuten, Dict., Mur., Jan., C., ogr.- Valj. (Rad); pisanica ali pisanka znamenuje pisano jajce, Navr. (Let.).
  25. známenstvən, -stvəna, adj. symbolisch, h. t.- Cig. (T.).
  26. známenstvọ, n. die Symbolik, h. t.- Cig. (T.).
  27. známiti, znȃmim, vb. impf. bezeichnen, Cig.
  28. znȃmka, f. das Kennzeichen, Jan.; das Zeichen, C.; — die Marke, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; poštna z., die Briefmarke, štempeljska z., die Stempelmarke, DZ., nk.
  29. znȃmlja, f., Mur., Danj. (Posv. p.), pogl. znamnja.
  30. znȃmnja, f. = znamenje, SlGor.- C.
  31. znę̑mar, adv. z. pustiti, außeracht lassen, Z.; — prim. vznemar, vnemar.
  32. znemíriti, -mı̑rim, vb. pf. beunruhigen, Kremp.- C.; unruhig machen, Cig.; — ( nam. vzn-).
  33. znẹ́miti, -im, vb. pf. eig. verstummen machen: zum Staunen bringen, C.; aus der Fassung bringen, Z.
  34. znı̑mar, adv. = znemar: z. pustiti, vernachlässigen, außeracht lassen, Kr.
  35. zobstǫ́m, adv., ogr.- C., Let., pogl. zobstonj.
  36. zočı̑toma, adv. öffentlich, C.; — offen, freimüthig, C.
  37. zrakomèr, -mę́ra, m. der Luftmesser, das Aërometer, Cig., Jan., Cig. (T.).
  38. zrakomę̑rstvọ, n. die Aërometrie, Cig.
  39. zrę̑doma, adv. nach der Ordnung, ordentlicher Weise, Jan., M., ogr.- C., nk.
  40. zvȃloma, adv. wallend: z. vreti, jvzhŠt.
  41. zvẹ̑doma, adv. mit Wissen, C.
  42. zvę̑kšema, adv. größtentheils, ogr.- C.
  43. zvẹstomı̑səłn, -səłna, adj. treugesinnt, Jan.
  44. zvẹzdomèr, -mę́ra, m. das Astrolabium, Cig., Jan.
  45. zvẹzdomǫ̑ləc, -lca, m. der Gestirnanbeter, Jan.
  46. zvezolǫ́mən, -mna, adj. bundbrüchig, Cig., Jan.
  47. zvezolǫ̑mnik, m. der Bundbrüchige, Cig.
  48. zvezolǫ̑mstvọ, n. der Bundesbruch, Cig., Jan.
  49. zvı̑škoma, adv. 1) von oben herab, V.-Cig., M., Polj.; — 2) plötzlich: kar zviškoma, Jan., Levst. (M.); pobegnili so zviškoma, Jurč.
  50. zvokomèr, -mę́ra, m. der Schallmesser, Jan., Cig. (T.).
  51. zvonomèr, -mę́ra, m. das Glockenmaß, Cig.
  52. zvȓhoma, adv. gehäuft, gegupft; z. mi namerite! Mur.; z. napolniti vaganico, jvzhŠt.
  53. zvȓstoma, adv. nach der Reihe, Mur., Cig., Jan., C.; z. devati, t. j. po enoliko v eno vrsto, Dol.
  54. žalomı̑ł, -míla, adj. wehmüthig, Zora.
  55. žámanje, n. = kar pri tesanju (žamanju) odpada, KrGora.
  56. 1. žámar, -rja, m. 1) der Säumer: Kranjci so vsi kramarji, Ziljani pa vsi žamarji, Npes. ( Kor.)- Kres; — 2) ein Scheltwort für Kinder, C., Mariborska ok.- Kres.
  57. 2. žámar, -rja, m. = tesar, KrGora.
  58. žámati, -am, vb. impf. (ein Brett, einen Balken) nach der Schnur behauen, C., Z.; — žamane deske so povsod lepo gladke, SlGor.- C.; — prim. nem. säumen (?), C.
  59. žámet, m. der Sammt; pamet je boljša ko žamet.
  60. žámetar, -rja, m. der Sammtweber, Cig.
  61. žámetarstvọ, n. die Sammtweberei, Cig.
  62. žámetast, adj. sammtartig, Cig., Jan.; — sammten.
  63. žámetən, -tna, adj. aus Sammt, sammten, Sammet-; žametna obleka.
  64. žámetnica, f. 1) die sammtene Kopfborte der Mädchen, vzhŠt.- C.; — 2) die Sammtblume (tagetes patula), Št.- C.
  65. žámetnik, m. die Sammtblume (tagetes patula), Cig.
  66. žámetov, adj. aus Sammt, sammten; žametova kapa.
  67. žamolẹ̀z, -lẹ́za, m. neki grm, vzhŠt.- C.; — prim. zimolez.
  68. žamǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. impf. säuseln, Jan.; le še hlastni pošepeti so žamorili, Jurč.; — prim. hs. žamor, das Gelispel.
  69. žámplaka, f., C., pogl. žantlaka.
  70. žandȃrm, m. der Gendarm.
  71. žandarmerı̑ja, f. žandarstvo, die Gendarmerie.
  72. žarkolòm, -lǫ́ma, m. die Strahlenbrechung, C.
  73. žarkomèr, -mę́ra, m. das Aktinometer ( phys.), Cig. (T.).
  74. žaromèr, -mę́ra, m. der Glutmesser, Cig.; das Pyrometer, Cig. (T.); ( češ.).
  75. žę̑ma, f. die Presse, V.-Cig.
  76. žemə̀k, -mkà, m. = usirjena tvarina, katera se v sirove hlebčke ožema, Notr.
  77. žę̑mlja, f. die Semmel; — iz nem.
  78. žę̑mljar, -rja, m. der Semmelbäcker, der Semmelverkäufer, Cig.
  79. žę̑mljica, f. dem. žemlja.
  80. žę̑mljička, f. dem. žemljica.
  81. žę́mnahti, f. pl. = praznik oznanjenja M. D. (25. marcija), Motnik ( Št.)- Navr. (Let.).
  82. žę́mnahtnica, f. (tudi pl.) = žemnahti, Motnik ( Št.)- Navr. (Let.).
  83. žemolẹ̀z, -lẹ́za, m., C., pogl. zimolez.
  84. žemolẹ̑znica, f. neko jabolko, Ščav.- C.
  85. žę́nim, m. = ženin, Guts., Kor.- Cig., Mik.
  86. žíloma, adv. gangweise ( mont.), Cig.
  87. žíma, f. 1) das einzelne Rosshaar; coll. das Rosshaar; — das Kameelhaar, Ravn.- C.; — 2) die Rosshaarschlinge: žima ptičem nastavljena, Cig.
  88. žı̑mar, -rja, m. der Rosshaarhändler, Cig.
  89. žímast, adj. rosshären.
  90. žímavica, f. = deska s pritrjenimi zankami iz žim v ptičjo lov, Cerkno ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
  91. žímen, m. das einzelne Rosshaar, Rez.- C.
  92. žímən, -mna, adj. Rosshaar-; rosshären, Jan.
  93. žímenje, n. coll. das Rosshaar, Rez.- C.
  94. žímica, f. dem. žima; 1) das Rosshärchen; — 2) die Krauseminze (mentha crispa), C.
  95. žı̑mnast, adj. = žimnat, Dict.
  96. žı̑mnat, adj. rosshären; žimnata ruta, das rosshärene Beutelsieb in den Mühlen, Cig.
  97. žı̑mnica, f. 1) die Rosshaarmatratze, Mur., Cig., Jan., nk., Dol., Podkrnci- Erj. (Torb.); gospoda spi na žimnicah, BlKr.; — 2) die Rosshaarschlinge, die Dohne, Cig., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 3) = žimavica, Valj. (Rad); — 4) ein Strick aus Rosshaar, M.; — 5) ein türkischer Rossschweif, C.
  98. žı̑mniški, adj. Matratzen-, Jan. (H.).
  99. žimovína, f. der Rosshärenzeug, Cig.
  100. žitomę̑rəc, -rca, m. der Getreidemesser, Cig.

   15.348 15.448 15.548 15.648 15.748 15.848 15.948 16.048 16.148 16.248  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA