Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (15.801-15.900)

  1. zmǫ̑žək, -žka, m. die Fähigkeit, Jan.; zmožke v hudo obračati, Ravn.- Valj. (Rad).
  2. zmǫ́žən, -žna, adj. imstande, vermögend, fähig, Mur., Cig., Jan., ogr.- C., nk.; z. braniti, wehrfähig, z. za vladarstvo, regierungsfähig, Cig.; z. česa, einer Sache fähig, nk.; (po nem.); — wirkungsfähig, tüchtig, Cig., nk.; — ( nam. vzm-).
  3. zmožíti se, -ím se, vb. pf. sich ermannen, V.-Cig., Jan.; — ( nam. vzm-).
  4. zmǫ́žnost, f. das Vermögen, die Fähigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; z. mišljenja, die Denkfähigkeit, Cig.; dušne zmožnosti, die geistigen Fähigkeiten, nk.; — die Tüchtigkeit, Cig., Jan.; — prim. zmožen.
  5. zmračíti se, -ím se, vb. pf. zmrači se, es tritt die Dämmerung ein; — düster werden, Jan.; nebo se je zmračilo, Jan.
  6. zmrȃkoma, adv. mit Anbruch der Dämmerung, Jan. (H.).
  7. zmráziti, -mrȃzi, vb. pf. zmrazilo me je, ein Frostschauer ergriff mich, Fr.- C.
  8. zmŕčati, -ím, vb. pf. aufmurren, Mur., Volk.; — ( nam. vzm-).
  9. zmȓda, f. die Grimasse, Cig.
  10. zmȓdati se, -am se, vb. pf. eine Grimasse schneiden: den Mund, das Gesicht verzerren, die Nase rümpfen, Cig.
  11. zmȓdək, -dka, m. die Grimasse, Jan.
  12. zmŕditi se, -mȓdim se, vb. pf. = zgubančiti se, Falten machen: ruha se zmrdi pod človekom, Svet. (Rok.).
  13. zmȓdljaj, m. die Grimasse, Cig., M.
  14. zmrdljìv, -íva, adj. = kdor se rad zmrduje, geberdig, Cig.
  15. zmŕdniti, -mȓdnem, vb. pf. verziehen: usta z., Cig.; z. se, den Mund, das Gesicht verziehen, die Nase rümpfen, Cig., Jan.; z. se komu, jemandem eine Grimasse schneiden, Cig.
  16. zmrdovȃnje, n. das Grimassenschneiden, die Ungeberde, Cig., Kr.
  17. zmrdováti, -ȗjem, vb. impf. verziehen: usta z., Cig.; — z. se, Grimassen schneiden, das Gesicht, den Mund verziehen, Cig., Kr.
  18. zmŕsiti, -im, vb. pf. bewegen, in Bewegung setzen, C.; uro z., eine Uhr gehen machen, C.; z. (puško) = sprožiti, abschießen, ogr.- C.; z. se, sich bewegen, Št.- C.; ne zmrsi se za nič, = er kümmert sich um nichts, Cig.; — ( nam. vzm-?).
  19. zmȓš, f. zerrauftes Zeug, Kr.- C.; — etwas Verwickeltes, ein Knoten, Valj. (Rad).
  20. zmŕšati, -am, vb. pf. abmagern, C.; tudi: z. se, C.; zmršal, abgemagert, C.
  21. zmršavẹ́ti, -ím, vb. pf. mager werden, Cig.
  22. zmršavíti se, -ím se, vb. pf. mager werden, C.
  23. zmŕščenje, n. die Runzel, C.
  24. zmŕščiti, -im, vb. pf. runzelig machen, Cig.; (po rus.); zmršči se bolnemu živinčetu dlaka, (das Haar wird rauh), V.-Cig.
  25. zmŕšiti, -im, vb. pf. = zerraufen, zerzausen, verwirren, Cig., Jan., C.; zmršeni lasje, C.; — prim. zmrščiti.
  26. zmrvíti, -ím, vb. pf. zerkrümeln, zerbröckeln, zerbröseln; z. se, zerbröckeln ( intr.); zob se zmrvi, Jsvkr.
  27. zmȓz, -ı̑, f. das Eis, Št.- Jan. (H.).
  28. zmrzȃł, -li, f. 1) das Frieren, der Frost; neka z. je prišla vzpomladi in nam je pobrala vse zgodnje sadje, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — 2) erfrorenes Zeug, Cig.
  29. zmrzávati, -am, vb. impf. = zmrzovati.
  30. zmȓzək, -zka, m. etwas Gefrorenes, Z.; z. B. ein gefrorener Erdklumpen, C.
  31. zmŕzəł, -zla, adj. 1) gefroren, erfroren; zmrzla zemlja, C.; zmrzlo jabolko, Pohl. (Km.); zmrzla mladika, Pirc; zmrzle prste si ugreti, Zv.; — 2) kalt ( fig.), C.; z. kristjan, C.; zmrzla duša, Jsvkr.; — zmrzlo se proti komu držati, jemandem kalt begegnen, Dict.; — 3) leicht frierend, für Kälte empfindlich, Cig., Gor.; z. človek, ein Fröstler, Cig.
  32. zmrzẹ́ti se, -í se, vb. pf. zmrzi se mi, ich empfinde Ekel, C., SlN.; zmrzi se mi nad čim, C.; — ( nam. vzm-).
  33. zmrzlák, m. 1) der Eiszapfen, M.; — 2) der Fröstler, Cig., Jan., Glas.
  34. zmrzlȃva, f. der Frost, Cig., Dol.
  35. zmrzlè, -ę́ta, m. = zmrzel človek, Jurč.
  36. zmȓzləc, -zləca, (-zəłca), m. = zmrzle, Valj. (Rad).
  37. zmȓzlež, m. der Fröstler, Cig.
  38. zmrzlı̑n, m. 1) drobna toča, a debelejša od sograda, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 2) = zmrzel človek, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 3) = ledišče, der Gefrierpunkt, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).
  39. zmrzlína, f. 1) der Frost, Mur., Jan.; frostiges Wetter, Cig.; — 2) etwas Gefrorenes, C.; = zmrzlo grudje, C.; — 3) die Frostbeule, C., Danj. (Posv. p.), vzhŠt.
  40. zmrzlı̑nəc, -nca, m. der Gefrierpunkt, Cig., Jan.
  41. zmrzljìv, -íva, adj. leicht frierend o. erfrierend, Cig., M.
  42. zmrzljı̑vəc, -vca, m. = zmrzlež, Cig.
  43. zmŕzniti, zmȓznem, vb. pf. gefrieren, erfrieren; voda je zmrznila v skledi; obležal je v snegu in zmrznil; zmrznjen = zmrzel.
  44. zmȓznjenəc, -nca, m. der Erfrorene, Cig.
  45. zmŕznjenje, n. das Erfrieren.
  46. zmȓznjenka, f. die Erfrorene, Cig.
  47. zmrzovȃnje, n. das Erfrieren; — das Frieren.
  48. zmrzováti, -ȗjem, vb. impf. gefrieren; voda že zmrzuje; nocoj bode zmrzovalo; — frieren, großer Kälte ausgesetzt sein; celo noč sem zmrzoval na straži.
  49. zmučkáti, -ȃm, vb. pf. = zmečkati, C.
  50. zmȗda, f. der Zeitverlust, die Zeitversäumnis, Gor.- DSv.
  51. zmudíti, -ím, vb. pf. Zeit verbrauchen, C.; mislim, da bodemo za to potovanje zmudili dva meseca, Let., Dol.; dve uri z. s kakim delom, Gor.- DSv.; tudi: z. se, Gor.- DSv., jvzhŠt.; — durch Säumen um etwas kommen: mašo z., Gor.- DSv.
  52. zmudnína, f. die Entschädigung für den Zeitverlust, Gor.- DSv.
  53. znȃm, m., Guts., Mur., Cig., Jan., pogl. znamenje.
  54. znȃmda, adv. = vemda, ohne Zweifel, ohnehin, ja, C.
  55. znȃmək, -mka, m. das Kennzeichen, das Zeichen, Guts., Mur., Cig., Jan., C.
  56. znameník, m. das Verzeichnis: abecedni z., z. držati o naročevanih prepisih in izpiskih, DZ.
  57. znamenílọ, n. das Signalmittel, DZ.
  58. znamenı̑łski, adj. Signal-: znamenilske naprave, DZ.
  59. znamenı̑t, adj. ausgezeichnet, hervorragend, wichtig, bedeutend, Mur., Cig., Jan., C., nk.; erheblich, namhaft, Cig., C., nk.
  60. znamenítən, -tna, adj. = znamenit, Cig., Jan.
  61. znamenítnost, f. = znamenitost, Cig.
  62. znamenı̑tost, f. die Bedeutsamkeit, die Wichtigkeit, die Merkwürdigkeit, Cig., Jan., C., nk.; znamenitosti, die Merkwürdigkeiten, nk.
  63. znamenìv, -íva, adj. bezeichnend, charakteristisch, Jan., C.; wichtig, Nov.- C.
  64. znamenjáč, m. der Zeichengeber, DZ.
  65. známenjati, -am, vb. impf. bezeichnen, Mur., Cig., Jan.
  66. známenjce, n. dem. znamenje, Cig.
  67. známenje, n. das Kennzeichen, das Zeichen; vžgano z., das Brandmal; ločilno z., das Unterscheidungszeichen, Cig., Jan., nk.; z. delbe, das Divisionszeichen, z. kakovosti, das Qualitätszeichen ( math.), Cig. (T.); das Emblem, Cig., Jan.; z. (na životu), das Mal, Cig., jvzhŠt.; z. dati, ein Zeichen geben; pokalno z. (na železnicah), das Knallsignal, DZ.; — das Symbol, Cig. (T.); z. sv. križa, das Kreuzzeichen; — die Geschichtsäule, Cig.; ein aufgerichtetes Bild zur Erinnerung an einen Unglücksfall, Kr.; ein religiöses Standbild, Kr.; — das Anzeichen, das Vorzeichen; dobro, slabo z.
  68. znamę̑nka, f. das Kennzeichen, C.; das Zeichen, kajk.- Valj. (Rad).
  69. znamenljìv, -íva, adj. bedeutungsvoll, wichtig, C.; — charakteristisch, Cig. (T.).
  70. znamenovȃnje, n. 1) das Bezeichnen, kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Bedeutung, kajk.- Valj. (Rad).
  71. znamenováti, -ȗjem, vb. impf. 1) bezeichnen, Mur., Jan.; — 2) bedeuten, Dict., Mur., Jan., C., ogr.- Valj. (Rad); pisanica ali pisanka znamenuje pisano jajce, Navr. (Let.).
  72. známenstvən, -stvəna, adj. symbolisch, h. t.- Cig. (T.).
  73. známenstvọ, n. die Symbolik, h. t.- Cig. (T.).
  74. známiti, znȃmim, vb. impf. bezeichnen, Cig.
  75. znȃmka, f. das Kennzeichen, Jan.; das Zeichen, C.; — die Marke, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; poštna z., die Briefmarke, štempeljska z., die Stempelmarke, DZ., nk.
  76. znȃmlja, f., Mur., Danj. (Posv. p.), pogl. znamnja.
  77. znȃmnja, f. = znamenje, SlGor.- C.
  78. znę̑mar, adv. z. pustiti, außeracht lassen, Z.; — prim. vznemar, vnemar.
  79. znemíriti, -mı̑rim, vb. pf. beunruhigen, Kremp.- C.; unruhig machen, Cig.; — ( nam. vzn-).
  80. znẹ́miti, -im, vb. pf. eig. verstummen machen: zum Staunen bringen, C.; aus der Fassung bringen, Z.
  81. znı̑mar, adv. = znemar: z. pustiti, vernachlässigen, außeracht lassen, Kr.
  82. zobstǫ́m, adv., ogr.- C., Let., pogl. zobstonj.
  83. zočı̑toma, adv. öffentlich, C.; — offen, freimüthig, C.
  84. zrakomèr, -mę́ra, m. der Luftmesser, das Aërometer, Cig., Jan., Cig. (T.).
  85. zrakomę̑rstvọ, n. die Aërometrie, Cig.
  86. zrę̑doma, adv. nach der Ordnung, ordentlicher Weise, Jan., M., ogr.- C., nk.
  87. zvȃloma, adv. wallend: z. vreti, jvzhŠt.
  88. zvẹ̑doma, adv. mit Wissen, C.
  89. zvę̑kšema, adv. größtentheils, ogr.- C.
  90. zvẹstomı̑səłn, -səłna, adj. treugesinnt, Jan.
  91. zvẹzdomèr, -mę́ra, m. das Astrolabium, Cig., Jan.
  92. zvẹzdomǫ̑ləc, -lca, m. der Gestirnanbeter, Jan.
  93. zvezolǫ́mən, -mna, adj. bundbrüchig, Cig., Jan.
  94. zvezolǫ̑mnik, m. der Bundbrüchige, Cig.
  95. zvezolǫ̑mstvọ, n. der Bundesbruch, Cig., Jan.
  96. zvı̑škoma, adv. 1) von oben herab, V.-Cig., M., Polj.; — 2) plötzlich: kar zviškoma, Jan., Levst. (M.); pobegnili so zviškoma, Jurč.
  97. zvokomèr, -mę́ra, m. der Schallmesser, Jan., Cig. (T.).
  98. zvonomèr, -mę́ra, m. das Glockenmaß, Cig.
  99. zvȓhoma, adv. gehäuft, gegupft; z. mi namerite! Mur.; z. napolniti vaganico, jvzhŠt.
  100. zvȓstoma, adv. nach der Reihe, Mur., Cig., Jan., C.; z. devati, t. j. po enoliko v eno vrsto, Dol.

   15.301 15.401 15.501 15.601 15.701 15.801 15.901 16.001 16.101 16.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA