Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (15.401-15.500)

  1. zemljemę̑rəc, -rca, m. 1) der Erdmesser, der Geometer, Cig., Jan., C., nk.; — 2) der Frostspanner (geometra brumata), Nov.
  2. zemljemę̑rje, n. die Erdmesskunst, Cig., Jan.
  3. zemljemę̑rski, adj. Geometer-, geodätisch, Cig. (T.).
  4. zemljemę̑rstvọ, n. die Erdmesskunst, Mur., Cig., Jan.; die Geodäsie, Cig. (T.).
  5. zemlję̑n, adj. 1) erdhaltig, erdig, Mur., Cig., Jan., C.; zemljena kopel, das Erdbad, Cig.; — 2) aus Erde, irden, Cig., Jan., BlKr.- M.; — 3) erdartig, Cig.
  6. zemljeníca, f. ein unterirdischer Keller ( z. B. für Rüben), C.
  7. zemljenína, f. die Thonware, Cig. (T.).
  8. zemljepìs, -písa, m. die Erdbeschreibung, die Geographie, Cig., Jan., C., Jes., nk.; z. rastlinstva, die Pflanzengeographie, Cig. (T.).
  9. zemljepı̑səc, -sca, m. der Geograph, Cig., Jan., nk.
  10. zemljepísən, -sna, adj. geographisch, Cig., Jan., nk.; zemljepı̑sna dolžina, širina, geographische Länge, Breite, Cig. (T.), nk.
  11. zemljepı̑sje, n. die Erdbeschreibung, die Geographie, Cig., Jan., nk.
  12. zemljepı̑snica, f. ein geographisches Lehrbuch, C.
  13. zemljeròv, -róva, m. der Schanzengräber, Vrt.; der Sappeur, Levst. (Zb. sp.).
  14. zemljeslǫ̑vəc, -vca, m. der Geolog, Cig., Jan., Cig. (T.).
  15. zemljeslǫ́vən, -vna, adj. geologisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
  16. zemljeslǫ̑vje, n. die Geologie, Cig., Jan., Cig. (T.).
  17. zemljesrẹ́dən, -dna, adj. geocentrisch ( astr.), Cig. (T.); (narejeno po tuji besedi).
  18. zemljestrǫ̑jəc, -jca, m. zemljestrojci, die Termiten ( zool.), Cig. (T.).
  19. zemljetrès, -trę́sa, m. = potres, die Erderschütterung, Jan.
  20. zemljetrę̑səc, -sca, m. der Erderschütterer, Cig.
  21. zemljetrę́sən, -sna, adj. erderschütternd, Cig., Levst. (Zb. sp.).
  22. zemljevȃnje, n. 1) der Landbau, C.; — 2) Grund und Boden, Svet. (Rok.).
  23. zemljeváti, -ȗjem, vb. impf. das Land bebauen, C.
  24. zemljevìd, -vída, m. die Landkarte, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  25. zemljevídən, -dna, adj. Landkarten-: zemljevı̑dna zbirka, Cig.
  26. zemljevı̑dnik, m. der Atlas, Cig.
  27. zemljevína, f. das Erdreich, der Boden, C.
  28. zemljevǫ̑dnica, f., Jan., C., pogl. dvoživka, amfibij.
  29. zemljeznȃnəc, -nca, m. der Erdkundige, der Geognost, Cig. (T.).
  30. zemljeznȃnski, adj. geognostisch, Cig., Jan., Jes.
  31. zemljeznȃnstvən, -stvəna, adj. geognostisch, Cig. (T.).
  32. zemljeznȃnstvọ, n. die Erdbodenkunde, die Geognosie, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.
  33. zémljica, f. dem. zemlja; die Erde; die liebe Erde; lahka mu zemljica! leicht sei ihm die Erde! — tudi: zemljíca, Valj. (Rad).
  34. zemljíkovəc, -vca, m. der Wurzeltheil des Baumstammes, vzhŠt.- C.
  35. zemljíkovina, f. das Holz vom Wurzeltheil des Baumstammes, vzhŠt.- C.
  36. zemljína, f. 1) die Erdart, Jarn., Jan., Cig. (T.), C., DZ.; voda je pomešana z zemljinami, Vrt.; zemljine opešajo, Nov.; — 2) der Erdtheil ( geogr.), Jan., Jes.
  37. zemljíšče, n. der Grund, das Grundstück; — die Area, Jan., nk.; — die Länderei, Cig., Jan.; — das Terrain, Cig. (T.).
  38. zemljíščən, -ščna, adj. = zemljiški, Grund-; zemljı̑ščna odveza, die Grundentlastung, DZkr.
  39. zemljíščina, f. die Grundsteuer, C.
  40. zemljı̑ški, adj. Grund-, Cig., Jan., Cig. (T.); zemljiška odveza, die Grundentlastung, nk.; zemljiška knjiga, das Grundbuch, Cig., Cig. (T.), nk.; z. posestnik, der Grundbesitzer, Levst. (Zb. sp.).
  41. zemljiškoknjížən, -žna, adj. Grundbuchs-, grundbücherlich, Cig., Jan., nk.
  42. zemljiškoodvę̑zən, -zna, adj. Grundentlastungs-, nk.
  43. zemljı̑štvọ, n. Grund und Boden, Svet. (Rok.); — das Grundstück, Cig.
  44. zę́mski, adj. = zemeljski, Jan., C., nk.; — po drugih slov. jezikih.
  45. zəvsẹ̑ma, adv. gänzlich, durchaus, C.
  46. zę́za-mǫ̑ž, m. = zezavec, Raič ( Vest.).
  47. zgoməzljáti, -ȃm, vb. pf. aufwimmeln, Z.; — ( nam. vzg-).
  48. 1. zgomíliti, -ı̑lim, vb. pf. zusammenhäufen, Lašče- Levst. (M.).
  49. 2. zgomíliti, -ı̑lim, vb. pf. herabnehmend anhäufen: z. kaj z voza, Lašče- Levst. (M.).
  50. zgomoljíti, -ím, vb. pf. in Klumpen zusammenbringen, C.
  51. zgrmáditi, -ȃdim, vb. pf. zusammenhäufen, C.
  52. 1. zgrmẹ́ti, -ím, vb. pf. z. na kaj, donnernd auf etwas herabstürzen, Let.
  53. 2. zgrmẹ́ti, -ím, vb. pf. erdonnern, Mur.; — ( nam. vzg-).
  54. zidolòm, -lǫ́ma, m. der Mauerbrecher, Cig., Jan.
  55. zidolǫ̑məc, -mca, m. = zidolom, C.
  56. zíma, f. 1) der Winter; po zimi, im Winter; huda z., ein strenger Winter; golomraza z., ein Winter ohne Schnee, Cig.; v zimah smo, wir sind im strengen Winter, Lokve ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — 2) die Kälte, Mur., Cig., Jan., C.; zima me ima, tare, Mur.; — konjem je zima bilo, Prip.- Mik.; — der Fieberfrost; — 3) bela z., das nördliche Labkraut (galium boreale), Z., Medv. (Rok.).
  57. zímast, adj. 1) winterlich, V.-Cig.; — 2) durch den Frost beschädigt, vom Frost geborsten: zimasto drevje, Z.; wetterklüftig, Cig.
  58. zı̑mce, f. pl. = zemci, SlGor.- C.
  59. zı̑mci, m. pl. = zemci, Fr.- C.
  60. zı̑məc, -mca, m. 1) der Monat Jänner, Guts.- Cig., C.; — 2) eine Winterfrucht: die Wintergerste, C.; — der Winterlein, Cig.; — der Winterapfel, Cig.; — 3) = vodomec, der Eisvogel, M.
  61. zímən, -mna, adj. winterlich, M.; — frostig, kalt, Cig., Jan., C.
  62. zímẹnji, adj. zur Winterszeit geschehend, Winter-: zimenja dela, ogr.- C.
  63. zímẹnjka, f. eine Art Apfel, C.
  64. zímẹšnji, adj. = zimenji, ogr.- C.
  65. zímica, f. 1) dem. zima; — 2) das Fieber, Z., Raič (Slov.); ( hs.).
  66. zímice, f. pl. = zemci, Mariborska ok., SlGor.- C.
  67. zimíka, f. eine Art Winterapfel, vzhŠt.- C.; — eine Art Winterbirne, vzhŠt.- C.
  68. zimína, f. = ozimina, Mur.
  69. zimíšče, n. 1) der Aufenthaltsort während des Winters, Let.; — 2) der Winterpunkt, Cig. (T.).
  70. zímiti, -im, vb. impf. überwintern, Jan.
  71. zı̑mka, f. 1) die Winterkuh, Nov.- C.; krava, dasi zimka, ima vsako pot po dve latvici mleka, Jurč.; — 2) eine Winterfrucht, C., Z.; bes. der Winterroggen, Cig.; — der Winterapfel oder die Winterbirne, Z.
  72. zı̑mnica, f. das Fieber, Meg.- Mik., Cig., Jan., ogr., Hal.- C.
  73. zimnína, f. = ozimina, Jan.
  74. zimolẹ̀z, -lẹ́za, m. die Rainweide, der Hartriegel (ligustrum vulgare), Cig., Jan., C.; — tudi češ. zimolez, zimolaz, Mik. (Et.).
  75. zimorǫ̑dəc, -dca, m. = zimorodek, M.
  76. zimorǫ̑dək, -dka, m. der Eisvogel (alcedo), Jan., C.
  77. zimostràž, -stráža, m. = božje drevce, božji les, C.; — das Wintergrün, Cig.
  78. zimovalíšče, n. das Winterquartier, das Winterlager, C.
  79. zimovȃnje, n. die Überwinterung, Cig., M., Trub.
  80. zimováti, -ȗjem, vb. impf. den Winter zubringen, überwintern, Mur., Cig., Jan., C., Trub., Jap. (Sv. p.), Vrt.
  81. zimovíšče, n. das Winterquartier, das Winterlager, der Winteraufenthaltsort, Cig., Jan., SlN., Raič (Slov.); — hs.
  82. zímovka, f. der Gimpel, Jan. (H.).
  83. zímovnik, m. = zimovišče, C.; — hs.
  84. zímski, adj. winterlich, Winters-; zimski čas, zimski večeri; zimsko vreme, zimska obleka.
  85. zímščak, m. der Winterflachs, vzhŠt.- C.
  86. zímščica, f. der Winterapfel, C., Valj. (Rad).
  87. zimzélen, m. das Singrün: mali z., kleines Singrün oder Immergrün (vinca minor), Tuš. (R.).
  88. zjẹ̑mati se, -mam, -mljem se, vb. impf. sich vertragen, harmonieren, V.-Cig.
  89. zjútroma, adv. = zjutraj, C.
  90. zlȃgoma, adv. leicht, bequem, langsam, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; bolnega človeka naj zlagoma, ne da bi se s hojo ugrel, domov spravijo, Vrtov. (Km. k.).
  91. zlȃhkoma, adv. mit Leichtigkeit, leichtlich, Mur.; Cig., Jan.; to ni izteklo zlahkoma, LjZv.; poplava je valila z gora težke plošče tako zlahkoma, kakor bi bile šiške, LjZv.; — ungezwungen, Cig.
  92. zlȃmati, -am, vb. pf. zusammenbrechen, in Stücke brechen, Cig., M.; vse palice z., jvzhŠt.
  93. zlatomȃšnik, m. der Jubelpriester, nk.
  94. zlatorumèn, -éna, adj. goldgelb, Cig., Jan., nk.
  95. zlę̑goma, adv. = zlagoma, Jan., Ravn., Svet. (Rok.).
  96. zlícema, adv. in gleicher Fläche, nicht herausragend, Svet. (Rok.); in gleicher Fronte, C.; — ( pren.) z. je bilo platna, die Leinwand hat knapp ausgereicht, Savinska dol.- C.
  97. zlı̑mati, -am, vb. pf. zusammenleimen.
  98. zlogomę́rən, -rna, adj. silbenmessend, quantitierend: zlogomerna poezija, Cig. (T.).
  99. zlogomę̑rje, n. die Silbenmessung, Cig. (T.); die Prosodie, Cig., Jan.
  100. 1. zlòm, -lǫ́ma, m. der Bruch: z. vratu, kosti, Cig.

   14.901 15.001 15.101 15.201 15.301 15.401 15.501 15.601 15.701 15.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA