m (15.348-15.447)

15348. zaznàm, -známa, m. die Bezeichnung, Cig.
15349. zaznȃma, f. die Bezeichnung: die Lache (im Forstwesen), Cig.
15350. zaznȃmba, f. die Bezeichnung, Cig., Jan., nk.
15351. zaznȃmək, -mka, m. 1) das Merkzeichen, Cig., Jan., C.; — die Vormerkung, die Notiz, Jan.; — 2) das Verzeichnis, der Katalog, Cig., Jan., C.; die Liste, C.; die Consignation, DZkr.
15352. zaznámən, -mna, adj. Vormerkungs-, Jan.
15353. zaznamenáti, -ȃm, vb. pf. 1) bezeichnen, Levst. (Nauk), DZ.; določneje z. osebo, kratko z. vsebino, DZ.; — 2) verzeichnen: z. v vpisnik, DZ.
15354. zaznamenávati, -am, vb. impf. = zaznamenjevati; 1) bezeichnen, Levst. ( LjZv.); — 2) verzeichnen: z. v beležno knjigo, ins Vormerkbuch eintragen, Levst. (Nauk).
15355. zaznameník, m. das Verzeichnis, DZ.
15356. zaznamenílọ, n. die Vormerkung, Levst. (Nauk), DZ.
15357. zaznámenjati, -am, vb. pf. 1) mit einem Zeichen versehen, bezeichnen, Cv.; (-mnjati), Mur., Cig., Jan.; s križcem mejo z., s črkami, številkami kaj z., Cig., Jan.; z. se, sich bezeichnen, (-mnjati) Burg.; — 2) verzeichnen, aufzeichnen, notieren, (-mnjati) Cig., Jan.; vsaka letnica je razločno z drugo tinto zaznamenjana, Let.
15358. zaznamenjeváłən, -łna, adj. bezeichnend, (-mnje-), Jan.
15359. zaznamenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zaznamenjati, Mur., Cig., Jan., Cv.; ( vb. pf. = zaznamenovati I., Meg., Dalm.).
15360. zaznámenovati, -ujem, I. vb. pf. mit einem Zeichen versehen, bezeichnen; zaznamenovan, bezeichnet, Dalm.; na rokah sem te zaznamenoval, Guts. (Res.); — domisli me, da ga bom slabo zaznamenoval (anschwärzen), Jurč.; (govori se nav. skrčena oblika: zaznámvati); — II. zaznamenováti, -ȗjem, vb. impf. = zaznamenjevati, nk.
15361. zaznámiti, -znȃmim, vb. pf. = zaznamenati, Cig., Jan., DZ.; z zarezo z., verkerben, Cig.
15362. zaznámljati, -am, vb. impf. ad zaznamiti, Jan.
15363. zaznámovati, -ujem, (-vam), vb. pf. = zaznamenovati I., zaznamenjati, Cig., Jan.
15364. zažmáti, -žmím, vb. pf. = zamežati, Dict.- Mik., Trub.- Mik., jvzhŠt.
15365. zažmę́riti, -žmę̑rim, vb. pf. 1) die Augen halb zumachen, Cig.; = zamežati, Habd.- Mik.; — 2) z. kaj, etwas verschmerzen, ogr.- Cig.; — (nastalo iz: zamežeriti, Mik.).
15366. zbȗhoma, adv. plötzlich: vse je zbuhoma gori teklo, jvzhŠt.
15367. zdimẹ́ti se, -í se, vb. pf. verrauchen, vergehen ( v. Rauche), Jan. (H.).
15368. zdọ̑ma, adv. = z doma, nicht zuhause: od zdoma kaj prinesti, von der Reise etwas mitbringen, Rib.
15369. zdramílọ, n. das Belebungsmittel, Vrtov. (Km. k.).
15370. zdrámiti, -im, vb. pf. munter machen, aufmuntern: z. zaspanega, dremljočega; z. se, munter werden (aus der Verschlafenheit, dem Schlummer); zdrami se! komaj se je zdramil; ( pren.) z. se, aus einer geistigen Lethargie aufwachen; — ( nam. vzd-).
15371. zdrámljenost, f. der Zustand der Munterkeit, Cig.
15372. zdrę̑mšati, -am, vb. pf. mit einem Prügel stoßend zerquetschen: grozdje z., Dol.
15373. zdŕmati, -dȓmam, -mljem, vb. pf. aufrütteln, Jan.
15374. zdȓžema, adv. zusammenhängend, ununterbrochen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov., nk., Dol.; z. tekoč kos ceste, eine zusammenhängende Strecke, Levst. (Cest.); hiše stoje z. v vasi, Glas.; z. napajati, continuierlich bewässern, Levst. (Močv.); z. v šolo hoditi, regelmäßig die Schule besuchen, Levst. (Nauk); tujci so z. hodili k njim, Cv.
15375. zdumíti, -ím, vb. pf. = zdramiti, zum Bewusstsein bringen, Z., Lašče- Levst. (Rok.); — nam. vzdumiti.
15376. zedı̑mba, f. die Einigung, C., DZ.
15377. zelenorumèn, -éna, adj. grüngelb, Cig.
15378. zẹ̑mci, m. pl. die Augenwimpern, Mur., Cig., Mik.; prim. ozemci.
15379. zéməljn, adj. Erd-: zę̑meljni razpok, die Erdkluft, Cig.; zemeljna sol, das Erdsalz, Cig.; zemeljna dela, Erdarbeiten, DZ.
15380. zę̑məljnat, adj. erdhaltig, Cig., Jan.; — erdig, Jan.
15381. zeməljnína, f. die Hufensteuer, Cig.
15382. zę̑məljski, adj. die Erde betreffend, zur Erde gehörig, auf o. in der Erde befindlich, Erd(en)-; zemeljska obla, die Erdkugel, Cig. (T.), Jes.; zemeljski tečaj, der Erdpol, Jan.; zemeljska ožina, die Landenge, Cig. (T.); zemeljska skorja, die Erdrinde, Cig.; zemeljski čad, der Erddunst, Cig.; zemeljska smola, das Erdharz, der Asphalt, Cig.; — Grund-: z. posed, der Grundbesitz, Cig. (T.); z. davek, Cig.; — irdisch: zemeljski okovi, irdische Fesseln, Cig.
15383. zémlja, f. 1) die Erde (als Stoff); danes človek, jutri črna z. = heute roth, morgen todt, Cig.; die Erdart, der Boden; črna, peščena, ilovnata, rodovitna z.; pusta z., wilde, unfruchtbare Erde; črna z., die Humuserde; — 2) die Erde, der Erdboden; zemlja poka od suše; pod zemljo biti; pod zemljo spraviti koga; vse, kar zemlja rodi; — suha z., das Festland; — Grund u. Boden; nekaj zemlje si kupiti; — 3) die Bauernhube, Cig.; ta kmet ima dve zemlji, graščina ima sedem zemelj, Bitinje pod Premom- Erj. (Torb.); cela z., pol zemlje, Cig.; — 4) das Territorium, das Land, Cig., Jan.; — 5) die Erde (als Wohnort der Menschen); v nebesih in na zemlji; star kakor zemlja; — die Erde (als Weltkörper); zemlja se vrti okolo svoje osi in teka okoli solnca.
15384. zemlják, m. 1) der Vollbauer, der Grundbesitzer, Cig., Jan., DZ., Levst. (Pril.); — 2) der Landsmann, Mur., Dalm. (Reg.), kajk.- Valj. (Rad); — 3) ein aus einem Theile der Hube angelegter Weingarten, Mur., Met., Svet. (Rok.); — 4) = zemljan 1), Levst. (Zb. sp.).
15385. zemljákinja, f. 1) die Grundbesitzerin, Jan.; — 2) die Landsmännin, Habd.- Mik., Mur., Vest.
15386. zemljàn, -ána, m. 1) der Erdbewohner, der Erdbürger, Cig., Jan., M., nk.; — der Hübler, der Grundbesitzer, Z.; najdebelejši kos cestnih troškov pada na zemljane, Levst. (Nauk).
15387. zemljȃnəc, -nca, m. = zemljan 1), C.
15388. zemljȃnka, f. die Erdbürgerin, Cig.
15389. zemljár, -rja, m. der Ganzhübler, Svet. (Rok.).
15390. zemljarína, f. die Grundsteuer, h. t.- Cig. (T.), Levst. (Nauk).
15391. zémljast, adj. erdicht, Cig., Jan.
15392. zemljáščina, f. die Grundsteuer, Cig.
15393. zemljàt, -áta, adj. erdig, Cv.
15394. zemljáti, -ȃm, vb. impf. (den Boden) mit frischer Erde versetzen, (um ihn fruchtbarer zu machen), Ip.
15395. zemljedẹ̑łəc, -łca, m. der Bodenbebauer, der Landwirt, Cig., Nov.
15396. zemljedẹ̑łstvọ, n. die Landwirtschaft, die Agricultur, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Močv.), nk.
15397. zemljekàz, -káza, m. = zemljevid, Cig., Jan., h. t.- Cig. (T.), Jes., nk.
15398. zemljeknjížən, -žna, adj. Grundbuchs-: zemljeknjı̑žni zakon, das Grundbuchsgesetz, Levst. (Nauk), DZ.; zemljeknjižno trdnost imeti, grundbücherlich versichert sein, Levst. (Pril.); zemljeknjižni izpisek, der Grundbuchsauszug, DZ.
15399. zemljeknjı̑žnik, m. der Grundbuchsführer, DZ.
15400. zemljemèr, -mę́ra, m. = zemljemerec 1), Mur., Cig., Jan., C.
15401. zemljemę̑rəc, -rca, m. 1) der Erdmesser, der Geometer, Cig., Jan., C., nk.; — 2) der Frostspanner (geometra brumata), Nov.
15402. zemljemę̑rje, n. die Erdmesskunst, Cig., Jan.
15403. zemljemę̑rski, adj. Geometer-, geodätisch, Cig. (T.).
15404. zemljemę̑rstvọ, n. die Erdmesskunst, Mur., Cig., Jan.; die Geodäsie, Cig. (T.).
15405. zemlję̑n, adj. 1) erdhaltig, erdig, Mur., Cig., Jan., C.; zemljena kopel, das Erdbad, Cig.; — 2) aus Erde, irden, Cig., Jan., BlKr.- M.; — 3) erdartig, Cig.
15406. zemljeníca, f. ein unterirdischer Keller ( z. B. für Rüben), C.
15407. zemljenína, f. die Thonware, Cig. (T.).
15408. zemljepìs, -písa, m. die Erdbeschreibung, die Geographie, Cig., Jan., C., Jes., nk.; z. rastlinstva, die Pflanzengeographie, Cig. (T.).
15409. zemljepı̑səc, -sca, m. der Geograph, Cig., Jan., nk.
15410. zemljepísən, -sna, adj. geographisch, Cig., Jan., nk.; zemljepı̑sna dolžina, širina, geographische Länge, Breite, Cig. (T.), nk.
15411. zemljepı̑sje, n. die Erdbeschreibung, die Geographie, Cig., Jan., nk.
15412. zemljepı̑snica, f. ein geographisches Lehrbuch, C.
15413. zemljeròv, -róva, m. der Schanzengräber, Vrt.; der Sappeur, Levst. (Zb. sp.).
15414. zemljeslǫ̑vəc, -vca, m. der Geolog, Cig., Jan., Cig. (T.).
15415. zemljeslǫ́vən, -vna, adj. geologisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
15416. zemljeslǫ̑vje, n. die Geologie, Cig., Jan., Cig. (T.).
15417. zemljesrẹ́dən, -dna, adj. geocentrisch ( astr.), Cig. (T.); (narejeno po tuji besedi).
15418. zemljestrǫ̑jəc, -jca, m. zemljestrojci, die Termiten ( zool.), Cig. (T.).
15419. zemljetrès, -trę́sa, m. = potres, die Erderschütterung, Jan.
15420. zemljetrę̑səc, -sca, m. der Erderschütterer, Cig.
15421. zemljetrę́sən, -sna, adj. erderschütternd, Cig., Levst. (Zb. sp.).
15422. zemljevȃnje, n. 1) der Landbau, C.; — 2) Grund und Boden, Svet. (Rok.).
15423. zemljeváti, -ȗjem, vb. impf. das Land bebauen, C.
15424. zemljevìd, -vída, m. die Landkarte, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
15425. zemljevídən, -dna, adj. Landkarten-: zemljevı̑dna zbirka, Cig.
15426. zemljevı̑dnik, m. der Atlas, Cig.
15427. zemljevína, f. das Erdreich, der Boden, C.
15428. zemljevǫ̑dnica, f., Jan., C., pogl. dvoživka, amfibij.
15429. zemljeznȃnəc, -nca, m. der Erdkundige, der Geognost, Cig. (T.).
15430. zemljeznȃnski, adj. geognostisch, Cig., Jan., Jes.
15431. zemljeznȃnstvən, -stvəna, adj. geognostisch, Cig. (T.).
15432. zemljeznȃnstvọ, n. die Erdbodenkunde, die Geognosie, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.
15433. zémljica, f. dem. zemlja; die Erde; die liebe Erde; lahka mu zemljica! leicht sei ihm die Erde! — tudi: zemljíca, Valj. (Rad).
15434. zemljíkovəc, -vca, m. der Wurzeltheil des Baumstammes, vzhŠt.- C.
15435. zemljíkovina, f. das Holz vom Wurzeltheil des Baumstammes, vzhŠt.- C.
15436. zemljína, f. 1) die Erdart, Jarn., Jan., Cig. (T.), C., DZ.; voda je pomešana z zemljinami, Vrt.; zemljine opešajo, Nov.; — 2) der Erdtheil ( geogr.), Jan., Jes.
15437. zemljíšče, n. der Grund, das Grundstück; — die Area, Jan., nk.; — die Länderei, Cig., Jan.; — das Terrain, Cig. (T.).
15438. zemljíščən, -ščna, adj. = zemljiški, Grund-; zemljı̑ščna odveza, die Grundentlastung, DZkr.
15439. zemljíščina, f. die Grundsteuer, C.
15440. zemljı̑ški, adj. Grund-, Cig., Jan., Cig. (T.); zemljiška odveza, die Grundentlastung, nk.; zemljiška knjiga, das Grundbuch, Cig., Cig. (T.), nk.; z. posestnik, der Grundbesitzer, Levst. (Zb. sp.).
15441. zemljiškoknjížən, -žna, adj. Grundbuchs-, grundbücherlich, Cig., Jan., nk.
15442. zemljiškoodvę̑zən, -zna, adj. Grundentlastungs-, nk.
15443. zemljı̑štvọ, n. Grund und Boden, Svet. (Rok.); — das Grundstück, Cig.
15444. zę́mski, adj. = zemeljski, Jan., C., nk.; — po drugih slov. jezikih.
15445. zəvsẹ̑ma, adv. gänzlich, durchaus, C.
15446. zę́za-mǫ̑ž, m. = zezavec, Raič ( Vest.).
15447. zgoməzljáti, -ȃm, vb. pf. aufwimmeln, Z.; — ( nam. vzg-).

   14.848 14.948 15.048 15.148 15.248 15.348 15.448 15.548 15.648 15.748  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani