Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (15.148-15.247)

  1. zamorję́nəc, -nca, m. ein absterbender Baum, M., Pirc- C.
  2. zamorjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zamoriti, Cv.
  3. zamọ̑rka, f. die Mohrin.
  4. zamọ̑rkinja, f. = zamorka, Jan., Rog.- Valj. (Rad).
  5. zamọ̑rski, adj. 1) überseeisch, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); zamorsko blago, Colonialwaren, Cig. (T.); zamorska trgovina, überseeischer Handel, Cig. (T.); — 2) Mohren-; zamorska dežela, das Mohrenland, Dict.
  6. zamọ̑rščina, f. coll. Colonialwaren, Cig. (T.).
  7. zamòt, -mǫ́ta, m. die Verschlingung: z. črev, die Darmverschlingung, Cig.
  8. zamǫ̑ta, f. 1) die Verwickelung, die Verwirrung, Nov.- C.; — 2) = zamuda, Fr.- C.
  9. zamotȃnje, n. die Verwickelung, die Verwirrung, Cig.
  10. zamotánost, f. die Compliciertheit, nk.
  11. zamotarnáti se, -ȃm se, vb. pf. = zamotati se, zaplesti se, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  12. zamotáti, -ȃm, vb. pf. 1) verwickeln, verwirren; z. prejo; z. se, sich verwirren: preja se je zamotala; ( fig.) zamotana reč, eine verwickelte, complicierte Sache; — z. se, sich verwickeln; z. se v mrežo; z. se v plašč; ( fig.) sich zu weit einlassen, sich einwirren, Cig.; — 2) einwickeln, einschlagen; v cunje, v papir z. kaj; z. se, sich einwickeln; — sich verpuppen, Cig.
  13. zamotávati, -am, vb. impf. = zamotovati.
  14. zamǫ̑tək, -tka, m. 1) das Paket: odprli smo torbe in zamotke, SlN.; — 2) pl. zamotki, das Wirrgarn, Mik.; — die Wirren, Cig.
  15. zamǫ́titi, -im, vb. pf. 1) zerstreuen: z. otroka z igračami, da ne joče, jvzhŠt.; nobena reč ga ni mogla zamotiti, Let.; — 2) aufhalten, verweilen machen, Cig., C.; stotnik ga je bil s celo vrsto vprašanj zamotil, Jurč.; z. se, sich zu lange aufhalten: z. se s kakim delom, Z.
  16. zamotováti, -ȗjem, vb. impf. ad zamotati.
  17. zamǫ̑zka, f. = osnik, der Radnagel, Volče- Erj. (Torb.); — prim. moznik.
  18. zamozníčiti, -ı̑čim, vb. pf. z mozniki zabiti, verpflöcken, Cig.
  19. zámož, adv. z. iti, heiraten ( v. dem weiblichen Theile), vzhŠt.- C.; z. dati, zur Frau geben, Jurč. (Tug.), Npes.- C.; — v z. dati, Npes.-Vraz; — prim. stsl. za mąžь iti.
  20. 1. zamǫ́žən, -žna, adj. = premožen, vermöglich, Jan.
  21. 2. zámožən, -žna, adj. heiratsfähig: zamožna deklica, Fr.- C.
  22. zamoževáti, -ȗjem, vb. pf. verprassen, Cig.
  23. zamožı̑təv, -tve, f. das von der Braut zugebrachte Vermögen, M.
  24. zamožíti, -ím, vb. pf. als Heiratsgut (dem Manne) zubringen: z. komu kaj, M., SlGor., ogr.- C.
  25. zamǫ́žnost, f. = premožnost, der Wohlstand, Jan.
  26. zamračeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zamračiti, Z.
  27. zamračíti, -ím, vb. pf. 1) verdämmern, verdunkeln, Mur., Cig., Jan.; — z. se, sich verfinstern, Cig.; — 2) z. se, sich in die Nacht hinein verspäten, Z., Polj.
  28. zamràz, -mráza, m. der Anfang der kalten Jahreszeit: bilo je že v zamraz, nk.
  29. zamŕčati, -ím, vb. pf. aufknurren, Jan. (H.).
  30. zamȓda, f. = zamrdek, Z.
  31. zamȓdati se, -am se, vb. pf. das Gesicht, den Mund verzerren, Z.
  32. zamȓdək, -dka, m. die Verzerrung des Mundes, des Gesichtes, M.; z. narediti, den Mund, das Gesicht verzerren, Cig.
  33. zamŕdniti se, -mȓdnem se, vb. pf. = zamrdati se, Z.
  34. zamrẹ́ti, -mrèm, -mŕjem, vb. pf. aussterben, Levst. ( LjZv.), nk.; stara sovražnost je med Uskoki in Dolenjci popolnoma zamrla, Slovan; abfrieren: zamrli so mi prsti, Cig.
  35. zamrẹ́žiti, -im, vb. pf. 1) mit einem Netze umstricken, Cig., M.; — verstricken, Z.; z. koga v kake reči, ogr.- C.; zamrežil se je, er gieng in die Falle, Cig.; — 2) mit einem Netze vermachen, C.; — vergittern, C.; okno z., Cig., nk.
  36. zamrlȃdnjak, m. ein liederlicher, fauler Mensch, Danj.- M.
  37. zamrlẹ́ti, -ím, vb. pf. aufflimmern, Cig.; luč zamrli, das verlöschende Licht blickt auf, Cig.
  38. zamrlíhati, -am, vb. pf. = zamrleti, C.
  39. zamrmráti, -ȃm, vb. pf. zu murren, zu murmeln anfangen; hervormurmeln; nekaj je zamrmral, z. na koga, jemanden anmurren.
  40. zamrsáti, -ȃm, vb. pf. beschmutzen, beschmieren, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); zamrsana obleka, t. j. taka, katera je oprana izgubila prejšnji lesk in lepo barvo, Podmelci ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  41. zamŕščiti, -im, vb. pf. verwirren: zamrščen, verwirrt, kraus ineinander verschlungen, (zamršen) Cig.; — prim. razmrščiti.
  42. zámrtən, -tna, adj. = zamrtev, Jan. (H.).
  43. zámrtəv, -tva, adj. scheintodt, C.; — prim. "za mrtvo" pod: mrtev in za.
  44. zamȓza, f. 1) das Zufrieren des Wassers, C.; — 2) der Ekel, der Abscheu, der Widerwille, Cig., Jan., C., Nov., ZgD.; z. do pobožnosti, Cv.; z. do koga, die Abneigung gegen jemanden, Cig.
  45. zamŕzanje, n. der Widerwille: brez zamrzanja, Guts. (Res.).
  46. zamŕzati, -am, vb. impf. ad zamrzeti; Abscheu erregen, missfallen: Bogu to zamrza, Guts. (Res.)- Mik.
  47. zamŕzəł, -zla, adj. zugefroren: po zamrzlem steklu, Levst. (Zb. sp.).
  48. zamŕzən, -zna, adj. widerlich, verhasst, Cig. (T.), ZgD.
  49. zamrzẹ́ti, -ím, vb. pf. verhasst werden, C.; missfallen, Jan.; verdrießen: meni je to zamrzelo, Jan., C.
  50. zamrzljìv, -íva, adj. 1) widerwärtig, verhasst, C., Z.; tako zamrzljiv je pred Bogom vsak mali greh, Guts. (Res.); — 2) empfindlich, C.; verdrießlich, Z.
  51. zamŕzniti, -mȓznem, vb. pf. zufrieren, einfrieren, sich mit Eis überziehen; reka je zamrznila.
  52. zamrzovȃnje, n. das Zufrieren.
  53. zamrzováti, -ȗjem, vb. impf. ad zamrzniti; zufrieren; tak mraz je, da reke zamrzujejo.
  54. zamúcati, -am, vb. pf. = zamazati: zamucan otrok = po obrazu umazan otrok, Dol.
  55. zamucàv, -áva, adj., Blc.-C., pogl. zamolcav.
  56. zamučkáti, -ȃm, vb. pf., Z., pogl. zamečkati.
  57. zamȗda, f. 1) die Verabsäumung, das Versäumnis; z. dobrih del; die Verspätung, der Verzug; nič ne bo zamude; brez zamude; — 2) der Säumer, Cig.
  58. zamȗdək, -dka, m. das Versäumnis, das Versäumte, C.; der Verspätungsfehler, Cig., C.
  59. zamúdən, -dna, adj. 1) Verzugs-: zamȗdne obresti, Cig., Jan., nk.; — 2) zeitraubend; zamudno delo.
  60. zamudíti, -ím, vb. pf. 1) aufhalten, verweilen machen; z. koga s čim, Cig.; — z. se, sich zu lange aufhalten, verweilen; pri sosedovih sem se zamudila; — 2) versäumen; mašo, pridigo, pravdni dan, vlak z.; z. koga, jemanden nicht mehr antreffen, C.
  61. zamudljìv, -íva, adj. 1) = zamuden, zeitraubend, Z.; — 2) der oft etwas versäumt, saumselig, Mur.
  62. zamudljı̑vəc, -vca, m. der Säumige, der Saumselige, Fr.- C.
  63. zamȗdnik, m. 1) kdor je kaj zamudil: ob zamudnikovih troških, Levst. (Nauk); — 2) der Nachzügler, Jan. (H.); — 3) das Verzeichnis der Versäumnisse, Jan. (H.).
  64. zamudnína, f. die Geldbuße für eine Versäumnis, die Säumniszinsen, Cig.
  65. zamújati, -am, vb. impf. ad zamuditi; zu versäumen pflegen; božjo službo z., C.
  66. zamújavəc, -vca, m. der Säumige, C.
  67. zamujȃvščina, f. = zamudnina, C.
  68. zamujénje, n. die Verabsäumung.
  69. zamujeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zamuditi, (-dovati) Ravn.- M.
  70. zamúkati, -kam, -čem, vb. pf. zu muhen anfangen; aufmuhen: krava je zamukala.
  71. zamúliti, -im, vb. pf. zurunden: palico z. na koncu, Blc.-C.; — rokave z. (= zavihati), Z.
  72. zamúljiti, -im, vb. pf. verschlämmen, verschlicken, h. t.- Cig. (T.), Hal.- C.
  73. zamȗrəc, -rca, m., Cig., Jan., Vrt., pogl. zamorec.
  74. zamúsati, -am, vb. pf. mit Schmutz bedecken, beschmutzen, Z.; zamusana baba, C.; zamusan in razdrapan, LjZv.; zamusana vas, SlN.- C.
  75. zamȗšnica, f. zamušnice so v planinskih kolibah skozi steno vsekane luknje namestu oken, Gor.- Zv.; skozi zamušnice se je kadilo iz kolibe, LjZv.
  76. zanȃməc, -mca, m. unser Nachkomme, zanamci, unsere Nachkommen, Mur., Cig., Jan., Levst. (Zb. sp.), nk.
  77. zanȃmstvọ, n. unsere Nachkommenschaft, Cig., Jan., Cig. (T.), Vrtov. (Km. k.), nk.
  78. zanȃmščina, f. = zanamstvo, Mur.
  79. zanemȃra, f. die Vernachlässigung, Jan., DZ., Nov.- C.
  80. zanemárən, -rna, adj. nachlässig, Jan., Slom.- C.
  81. zanemáriti, -mȃrim, vb. pf. außeracht lassen, vernachlässigen; z. otroka, polje; z. se, sich vernachlässigen.
  82. zanemárjanje, n. das Vernachlässigen.
  83. zanemárjati, -am, vb. impf. ad zanemariti; vernachlässigen.
  84. zanemárjavəc, -vca, m. der Vernachlässiger, Cig.
  85. zanemȃrjenəc, -nca, m. der Vernachlässigte, Jan. (H.).
  86. zanemȃrjenik, m. = zanemarjenec, Jan. (H.).
  87. zanemárjenje, n. die Vernachlässigung.
  88. zanẹmẹ́ti, -ím, vb. pf. stumm werden, die Sprache verlieren, Guts.- Cig., C., ogr.- Mik.; — sterben, C.
  89. zanẹ́miti se, -im se, vb. pf. eig. verstummen: das Bewusstsein verlieren: komaj sem bila tri dni v vročinski bolezni, že sem se bila zanemila, BlKr., UčT.
  90. zanı̑manje, n. das Interesse, Cig. (T.), nk.
  91. zanı̑mati, -am, vb. impf. 1) interessieren, Jan., C., nk.; to me zanima, nk.; (zanimljem, Levst. [Zb. sp.]); — 2) z. se za kaj, sich um etwas interessieren, nk.
  92. zanimìv, -íva, adj. interessant, Jan., nk.
  93. zanimívost, f. die Interessantheit, Jan., nk.
  94. zanı̑mljaj, m. das Interesse, Cig. (T.).
  95. zanimljìv, -íva, adj. = zanimiv, Jan., Cig. (T.), nk.
  96. zanimljívost, f. = zanimivost, Jan., C., nk.; svet zanj ni imel mnogo zanimljivosti, Jurč.
  97. zanjı̑məc, -mca, m. sein Nachfolger, Naprej- C.
  98. zapámetiti, -im, vb. pf. dem Gedächtnisse einprägen, im Gedächtnisse bewahren, Mur., Jan., jvzhŠt., C.; z. si, sich merken, Z.
  99. zapámetovati, -ujem, vb. impf. aufmerken, C.
  100. zapámtiti, -im, vb. pf. = zapametiti: z. si kaj, Jan., Cig. (T.); — hs.

   14.648 14.748 14.848 14.948 15.048 15.148 15.248 15.348 15.448 15.548  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA