Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (14.748-14.847)

  1. vnę̑mək, -mka, m. der Eifer, C.
  2. vnemljìv, -íva, adj. 1) aneifernd, begeisternd: vnemljiva beseda, C.; — 2) entzündbar, Jan., Vrtov. (Km. k.).
  3. vodǫ́məc, -mca, m. der Eisvogel (alcedes ispida), Jan., Frey. (F.), Erj. (Ž.), LjZv.
  4. vodomèr, -mę́ra, m. der Wassermesser, das Hydrometer, der Pegel, Cig. (T.), DZ.
  5. vodomę́rən, -rna, adj. Wassermesser-, Pegel-: vodomerni kol, = vodomernik, der Pegel, Levst. (Močv.).
  6. vodomę̑rnik, m. der Wasserstandspegel, Levst. (Močv.).
  7. vodomę̑rski, adj. = vodomeren, DZkr.
  8. vodomę̑rstvọ, n. die Wassermesskunst, Cig. (T.).
  9. vodomèt, -mę́ta, m. der Springbrunnen, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.; — rus., češ.
  10. vodoshrȃmba, f. das Reservoir, Jes.
  11. voliloję̑mnik, m. der Legatar, DZ.
  12. vołkọ́ma, adv. nach Wolfes Art, Levst. (Zb. sp.).
  13. vozəm, -zma, m., Cig., pogl. vazem, vuzem.
  14. vprẹ̑koma, adv. quer, querüber, Jan.
  15. vpríčema, adv. sogleich, C.
  16. vragomę́tən, -tna, adj. vom Teufel besessen, dämonisch, Habd., Trub.- Mik., ogr.- M., C.
  17. vragomę̑tnica, f. = vragometna ženska, LjZv.
  18. vratolòm, -lǫ́ma, m. 1) der Halsbruch, Cig.; — 2) der Halsbrecher, der Wagehals, Habd.- Mik.
  19. vratolǫ́mən, -mna, adj. halsbrecherisch, wagehalsig, Cig., Jan., nk.
  20. vratolǫ̑mka, f. ein halsbrecherisches Weib, Habd.- Mik.
  21. vréme, -ę́na, n. 1) das Wetter, die Witterung; — lepo, grdo, slabo v. je; hudo v., das Ungewitter; — schönes Wetter: v. se je naredilo; ali je v.? — 2) die Ursache, C., M.; vreme ti je jokati se, M.; — (tudi: vrẹ́me, jvzhŠt.; vrẹ́men, vzhŠt., ogr.- C.).
  22. vrẹmę́nce, n. dem. vreme, Valj. (Rad).
  23. vrẹmeník, m. das Wetterglas, das Barometer, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., nk.
  24. vrẹmenı̑t, adj. = vremeniten, ogr.- C.
  25. vrẹmenítən, -tna, adj. = časen, ogr.- C., Let.; vremenitna smrt, ogr.- C.
  26. vrẹmeníti, -ím, vb. impf. wittern, C.; ves mesec tako vremeni, V.-Cig.; Kakor Jernej vremeni, Jesen cela se drži, Vod. (Pes.); — v. se: tako se vremeni, es ist ein solches Wetter, Vod. (Izb. sp.); — vremeni se, es ist schönes, heiteres Wetter, Cig., BlKr., Mik.; (vremę́niti se, BlKr.- Let.).
  27. vrẹmenják, m. = vremenik, C.
  28. vrẹmenokàz, -káza, m. der Wetteranzeiger, Sen. (Fiz.).
  29. vrẹmenoslǫ̑vje, n. die Meteorologie, Jes.
  30. vrẹmenoznȃnstvọ, n. die Witterungskunde, die Meteorologie, Cig., Cig. (T.).
  31. vrẹmę́nski, adj. Wetter-, Witterungs-; vremenski prerok.
  32. vrẹmę̑nstvọ, n. die Witterungsverhältnisse, Cig., Jan.
  33. vȓstoma, adv. reihenweise, Cig., Jan., Cig. (T.), Bes.
  34. vsegamogòč, -ǫ́ča, adj. = vsegamogočen, Krelj, Alas., Dalm., Jsvkr.
  35. vsegamogǫ́čən, -čna, adj. = vsemogočen, allmächtig.
  36. vsegamogǫ́čnost, f. = vsemogočnost, die Allmacht.
  37. vsekàm, adv. überallhin, Jan., SlGosp.- C., Prip.- Mik.
  38. vsekàmor, adv. überallhin, C.
  39. vsemir, m. das Universum, Zv.; — po češ.
  40. vsemírən, -rna, adj. = ves voljen (vesoljen), Cig. (T.); — stsl.
  41. vsemı̑rje, n. der Weltraum, Cig. (T.); — po stsl.
  42. vsemogòč, -ǫ́ča, adj. allmächtig, ogr.- M., nk.
  43. vsemogǫ́čən, -čna, adj. allmächtig, Jan., ogr.- M., C., nk.
  44. vsemogǫ́čnost, f. die Allmacht, Cig., M., C., nk.
  45. vsemogǫ̑štvọ, n. die Omnipotenz, ZgD.
  46. vsótoma, adv. der Summe nach, DZ.
  47. vstrómiti, -strǫ́mim, vb. pf. in die Höhe richten, emporrichten, Cig., Vrt.; v. luč, tresko v čelešnjaku, Lašče- Levst. (M.); vstromljene stene, Levst. (Zb. sp.); — mož mi je hotel up v., Zv.; — ( nam. vzstr-).
  48. vštẹ̑voma, adv. eingerechnet, inclusive, DZ.
  49. vštrı̑cema, adv. = vštric I., C.
  50. vuzȃmski, adj. = vuzemski, Navr. (Let.).
  51. vúzəm, -zma, m. 1) = velika noč, Mur., Mik., BlKr., vzhŠt.; (beseda menda pomenja toliko, kakor mesovzem, prim. mesopust, Navr. [Let.], Mik. [Et.]); — 2) rdeč majhen hrošček, ki po zimi pod snegom spi, Ščav.- Nov.
  52. vúzəmnica, f. 1) das Osterlied, Mur.; — 2) das Osterfreudenfeuer, C., vzhŠt.; vuzemnice kuriti, Vrt.
  53. vúzəmski, adj. = velikonočen, Mur., ogr.- C.
  54. vuzmę̑n, adj. = velikonočen, ogr.- C.
  55. vuzmę̑nica, f. 1) das Osterfeuer, vzhŠt.; — 2) pl. vuzmenice, nekako pecivo, C.
  56. vúzmer, adv. = zmerom, immer, ununterbrochen, Prip.- Mik.
  57. vuzmína, f. der Osterschmaus, C.
  58. vuzmı̑nəc, -nca, m. das Osterlamm, C.
  59. vzaję́mən, -mna, adj. wechselseitig, gegenseitig, Cig., Jan., nk.; vzaję̑mni pojmi, Wechselbegriffe, Cig. (T.); — po drugih slov. jezikih.
  60. vzaję́mnost, f. die Wechselseitigkeit, die Gegenseitigkeit, Cig., Jan., nk.; — prim. vzajemen.
  61. vzaję̑mstvọ, n. das Wechselverhältnis, Cig. (T.); — prim. vzajemen.
  62. vzajmílọ, n. der Lehnsatz ( math.), Cig. (T.); — prim. vzajmiti.
  63. vzájmiti, -im, vb. pf. entlehnen ( math.), Cig. (T.); = hs.
  64. vzámən, -mna, adj. = vuzemski: vzamna nedelja, Dutovlje (Kras)- Navr. (Let.).
  65. vzdę̑gmati se, -am se, vb. pf. in Zank gerathen, C.
  66. vzdrámiti, -im, vb. pf. = zdramiti, wecken, aufmuntern, nk. — v. se, munter werden, erwachen, nk.
  67. vzdumíti, -ím, vb. pf. = trdo spečega človeka prebuditi in storiti, da vstane, tudi: vrniti ga v svest, Lašče- Erj. (Torb.).
  68. vzẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad vzeti, Cig. (T.), Vrt.
  69. vzę̑mək, -mka, m. die Prise, Cig., C.; en vzemek, eine Dosis, Notr.- Cig.
  70. vzę̑mka, f. die Prise, C.
  71. vzę̑mljaj, m. die Prise, die Dosis, Jan.
  72. vzgomoljíti se, -ím se, vb. pf. sich wieder aufrichten, z. B. nach einem Sturze, bei einer Rauferei, sich recolligieren, C.
  73. vzjútroma, adv. = zjutraj, C.
  74. vzklı̑koma, adv. durch Acclamation, nk.
  75. vzkomárati, -am, vb. pf. mühsam hinaufgelangen, Bes.
  76. vzkrížema, adv. kreuzweise, C.
  77. vzkŕmiti, -im, vb. pf. auffüttern, aufziehen, ogr.- C.
  78. vzmȃgati, -am, vb. impf. ad vzmoči; 1) v. si, zu sich kommen, C.; — v. si, sich behelfen, C.; — 2) v. se, um sich greifen (vom Feuer, von Krankheiten), Cig.; — (tudi: vb. pf.).
  79. vzmagováti, -ȗjem, vb. impf. ad vzmoči; v. se: ogenj se vzmaguje, das Feuer wird mächtig, Cig.
  80. vzmàh, -máha, m. der Schwung ( mech.), Cig. (T.).
  81. vzmalíčiti, -ı̑čim, vb. pf. moralisch verderben, v. se, verderben, ausarten (od it. malizia, Bosheit, Tücke), Kras, Ip., Dol.- Erj. (Torb.).
  82. vzməkníti, -máknem, vb. pf. emporrücken: v. se, sich entwinden (vom Laut, Ton), SlN.
  83. vzmẹ̑s, adv. = zmes, C.
  84. vzmèt, -mę́ta, m. 1) die Projection ( math.), h. t.- Cig. (T.), Cel. (Geom.), Žnid.; — 2) der Ruck nach aufwärts, Telov.
  85. vzmę̑t, -ı̑, f. 1) die Springfeder, Cig. (T.), Lašče- Erj. (Torb.), Notr., nk.; — 2) = ulje s črnim vršičem, das Aas, der Abscess, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — prim. zmet, f.
  86. vzmẹ́tanje, n. nauk o vzmetanju, die Projectionslehre, Cig. (T.).
  87. vzmẹ́tati, -mẹ̑tam, vb. impf. projicieren ( math.), Cig. (T.).
  88. vzmetávati, -am, vb. impf. emporwerfen, Vrt.
  89. vzmę́tən, -tna, adj. 1) Projections-: vzmę̑tna ravnina, die Projectionsebene ( math.), Cig. (T.); — 2) Springfeder-, Jan. (H.).
  90. vzmę̑tnica, f. das Federhaus ( mech.), Cig. (T.).
  91. vzmirı̑telj, m. der Versöhner, ogr.- C.
  92. vzmiríti, -ím, vb. pf. beruhigen, versöhnen, besänftigen, ogr.- C.
  93. vzmirljívost, f. die Versöhnlichkeit, C.
  94. vzmnǫ̑ž, f. die Potenz ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.), Žnid.
  95. vzmnǫ̑žba, f. die Potenzierung, Cig. (T.).
  96. vzmnǫ̑žən, -žna, adj. Potenz-: vzmnožni kazavec = eksponent, Cig. (T.).
  97. vzmnožę́nəc, -nca, m. der Potenziand, Cig. (T.).
  98. vzmnoževáti, -ȗjem, vb. impf. potenzieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.); v. na kvadrat, zum Quadrat erheben, Cel. (Ar.).
  99. vzmnožíti, -ím, vb. pf. potenzieren, zur Potenz erheben, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  100. vzmóči, vzmǫ́rem, vb. pf. 1) können, vermögen, Cig. (T.), ogr.- C.; — 2) die Oberhand gewinnen, siegen, Vrt., Zora; v. koga, jemanden überwinden, ogr.- C.; — 3) v. koga, jemandem helfen, vzhŠt., ogr.- C.; — prim. zmoči.

   14.248 14.348 14.448 14.548 14.648 14.748 14.848 14.948 15.048 15.148  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA