Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (14.701-14.800)

  1. visokonẹ́mški, adj. hochdeutsch, Jan., nk.
  2. vīzmut, m. = bizmut, der Wismut.
  3. vjẹ̑mati, -am, vb. impf., pogl. ujemati.
  4. vlȃgoma, adv. = v lag (vlag), gemächlich, M., Z.
  5. vlagomèr, -mę́ra, m. das Hygrometer, Cig. (T.), Jes.; — rus.
  6. vlagomę́rən, -rna, adj. hygrometrisch, Cig. (T.).
  7. vlagomę̑rstvọ, n. die Hygrometrie, Cig. (T.).
  8. vlȃkoma, adv. zugweise, Cig.
  9. vlòm, -lǫ́ma, m. der Einbruch, Cig., Jan.
  10. vlómiti, -lǫ́mim, vb. pf. einbrechen: v hišo v., Cig., C.
  11. vmàn, adv. = zastonj, Dict., C., Z.
  12. vmȃnj, adj. träge, faul, Mur., C.; nichtsnutzig, schlecht, C.
  13. vmanják, m. der Faulenzer, vzhŠt.
  14. vmanjọ̑st, f. die Faulheit, die Trägheit, Mur.
  15. vmanjúh, m. der Faulenzer, Mur.; ti vmanjuh ti vmanji, vzhŠt.; vmanjuhe pasti, faulenzen, Mur.- Cig., Jan.
  16. vmèj, praep. = mej, Dict., Trub., Krelj, Kast., Jsvkr.
  17. vməncáti, -ȃm, vb. pf. einreiben, Cig.
  18. vmèr, adv. immer, Volk.- M.
  19. vmẹ̑s, adv. dazwischen, darunter; veliko ljuljke je vmes; vmes postaviti kaj, etwas dazwischen stellen; vmes govoriti, dareinreden.
  20. vmẹ̑sən, -sna, adj. dazwischen befindlich, inzwischen liegend, Zwischen-, Cig. (T.); vmesni prostor, der Zwischenraum, Cig. (T.); vmesni rek, der Zwischensatz, die Parenthese, Cig. (T.); vmesni dohodek, das Intercalare, DZkr.
  21. vmẹ́siti, -im, vb. pf. hineinmengen: in den Teig einrühren, einteigen, Cig., Jan.
  22. vmẹ̑snica, f. das Intermezzo, C.
  23. vmẹ̑soma, adv. = vmes, dazwischen, darunter, Jarn., C.
  24. vmę́sti, vmę́tem, vb. pf. einrühren, Jan. (H.); v juho kaj v., C.
  25. vmẹstı̑təv, -tve, f. die Installation, Cig., DZ.
  26. vmẹ́stiti, -im, vb. pf. einsetzen, installieren, Cig., C., DZ., nk.
  27. vmẹ́šati, -am, vb. pf. einmischen, einmengen.
  28. vmẹšávati, -am, vb. impf. ad vmešati, Jan. (H.).
  29. vmẹ́ščenje, n. die Installierung, Cig., C., nk.
  30. vmèt, -mę́ta, m. der Einschub, Jan. (H.).
  31. vmę̑tək, -tka, m. das Einschiebsel, Cig.; die Parenthese ( gramm.), Cig. (T.).
  32. vmeteníca, f. = juha, (v katero je kaj vmeteno), C.
  33. vmę́ti, vmánem, vb. pf. einreiben, Cig., Jan.; v. mazilo v kožo, Cig.; — kačji ugriz s salmijakom v., Levst. (Nauk).
  34. vmúzniti se, -mȗznem se, vb. pf. sich einschleichen, Jan. (H.), ZgD.
  35. vnę̑ma, f. der Eifer, Cig., C., nk.
  36. vnẹmáłce, n. der Zunder, Guts.- Cig.
  37. vnẹmáłən, -łna, adj. begeisternd, Jan. (H.).
  38. vnẹ̑malica, f. 1) der Zunder, Mur., C.; — 2) die Entzündung von Gasen in Gruben oder Brunnen, Cig.
  39. vnẹmálọ, n. der Zunder, V. ( Notr.)- Cig., C.
  40. vnẹ̑manje, n. das Entzünden; — das Begeistern, die Aneiferung, nk.
  41. vnę̑mar, adv. = v nemar, Jan. (H.), nk.; v. puščati, vernachlässigen, nk.; v. trošiti denar, v. biti z denarjem, bedachtslos Geld vergeuden, vzhŠt.
  42. vnę̑marən, -rna, adj. nachlässig, Jan., C., ZgD.; — gleichgiltig, Jan., C.; achtlos, Cig.
  43. vnę̑marnost, f. die Nachlässigkeit, Jan.; — die Gleichgiltigkeit, der Indifferentismus, Jan., ZgD.
  44. vnẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad vneti; 1) entzünden; ( pren.) v. želje, Begierden erregen; — v. se, sich entzünden, Feuer fangen; entbrennen ( fig.); želje se v srcu vnemajo; prepiri se vnemajo; — 2) heiß machen: Obup — kri vnema in možgane, Preš.; erglühen machen: Nedolžnost vnema ji oči in lica, Preš.; anfeuern, aneifern, begeistern: v. pevca, srce, Preš.; — v. se, erglühen, in Affect gerathen, sich begeistern; vnemajte se s petjem k pravemu junaštvu! Vod. (Pes.); srce se vam vnema, Jap. (Prid.).
  45. vnẹmàv, -áva, adj. aneifernd, interessant, C.
  46. vnẹ̑mavəc, -vca, m. der Aneiferer, C.
  47. vnẹmávən, -vna, adj. = vnemav, C.
  48. vnę̑mək, -mka, m. der Eifer, C.
  49. vnemljìv, -íva, adj. 1) aneifernd, begeisternd: vnemljiva beseda, C.; — 2) entzündbar, Jan., Vrtov. (Km. k.).
  50. vodǫ́məc, -mca, m. der Eisvogel (alcedes ispida), Jan., Frey. (F.), Erj. (Ž.), LjZv.
  51. vodomèr, -mę́ra, m. der Wassermesser, das Hydrometer, der Pegel, Cig. (T.), DZ.
  52. vodomę́rən, -rna, adj. Wassermesser-, Pegel-: vodomerni kol, = vodomernik, der Pegel, Levst. (Močv.).
  53. vodomę̑rnik, m. der Wasserstandspegel, Levst. (Močv.).
  54. vodomę̑rski, adj. = vodomeren, DZkr.
  55. vodomę̑rstvọ, n. die Wassermesskunst, Cig. (T.).
  56. vodomèt, -mę́ta, m. der Springbrunnen, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.; — rus., češ.
  57. vodoshrȃmba, f. das Reservoir, Jes.
  58. voliloję̑mnik, m. der Legatar, DZ.
  59. vołkọ́ma, adv. nach Wolfes Art, Levst. (Zb. sp.).
  60. vozəm, -zma, m., Cig., pogl. vazem, vuzem.
  61. vprẹ̑koma, adv. quer, querüber, Jan.
  62. vpríčema, adv. sogleich, C.
  63. vragomę́tən, -tna, adj. vom Teufel besessen, dämonisch, Habd., Trub.- Mik., ogr.- M., C.
  64. vragomę̑tnica, f. = vragometna ženska, LjZv.
  65. vratolòm, -lǫ́ma, m. 1) der Halsbruch, Cig.; — 2) der Halsbrecher, der Wagehals, Habd.- Mik.
  66. vratolǫ́mən, -mna, adj. halsbrecherisch, wagehalsig, Cig., Jan., nk.
  67. vratolǫ̑mka, f. ein halsbrecherisches Weib, Habd.- Mik.
  68. vréme, -ę́na, n. 1) das Wetter, die Witterung; — lepo, grdo, slabo v. je; hudo v., das Ungewitter; — schönes Wetter: v. se je naredilo; ali je v.? — 2) die Ursache, C., M.; vreme ti je jokati se, M.; — (tudi: vrẹ́me, jvzhŠt.; vrẹ́men, vzhŠt., ogr.- C.).
  69. vrẹmę́nce, n. dem. vreme, Valj. (Rad).
  70. vrẹmeník, m. das Wetterglas, das Barometer, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., nk.
  71. vrẹmenı̑t, adj. = vremeniten, ogr.- C.
  72. vrẹmenítən, -tna, adj. = časen, ogr.- C., Let.; vremenitna smrt, ogr.- C.
  73. vrẹmeníti, -ím, vb. impf. wittern, C.; ves mesec tako vremeni, V.-Cig.; Kakor Jernej vremeni, Jesen cela se drži, Vod. (Pes.); — v. se: tako se vremeni, es ist ein solches Wetter, Vod. (Izb. sp.); — vremeni se, es ist schönes, heiteres Wetter, Cig., BlKr., Mik.; (vremę́niti se, BlKr.- Let.).
  74. vrẹmenják, m. = vremenik, C.
  75. vrẹmenokàz, -káza, m. der Wetteranzeiger, Sen. (Fiz.).
  76. vrẹmenoslǫ̑vje, n. die Meteorologie, Jes.
  77. vrẹmenoznȃnstvọ, n. die Witterungskunde, die Meteorologie, Cig., Cig. (T.).
  78. vrẹmę́nski, adj. Wetter-, Witterungs-; vremenski prerok.
  79. vrẹmę̑nstvọ, n. die Witterungsverhältnisse, Cig., Jan.
  80. vȓstoma, adv. reihenweise, Cig., Jan., Cig. (T.), Bes.
  81. vsegamogòč, -ǫ́ča, adj. = vsegamogočen, Krelj, Alas., Dalm., Jsvkr.
  82. vsegamogǫ́čən, -čna, adj. = vsemogočen, allmächtig.
  83. vsegamogǫ́čnost, f. = vsemogočnost, die Allmacht.
  84. vsekàm, adv. überallhin, Jan., SlGosp.- C., Prip.- Mik.
  85. vsekàmor, adv. überallhin, C.
  86. vsemir, m. das Universum, Zv.; — po češ.
  87. vsemírən, -rna, adj. = ves voljen (vesoljen), Cig. (T.); — stsl.
  88. vsemı̑rje, n. der Weltraum, Cig. (T.); — po stsl.
  89. vsemogòč, -ǫ́ča, adj. allmächtig, ogr.- M., nk.
  90. vsemogǫ́čən, -čna, adj. allmächtig, Jan., ogr.- M., C., nk.
  91. vsemogǫ́čnost, f. die Allmacht, Cig., M., C., nk.
  92. vsemogǫ̑štvọ, n. die Omnipotenz, ZgD.
  93. vsótoma, adv. der Summe nach, DZ.
  94. vstrómiti, -strǫ́mim, vb. pf. in die Höhe richten, emporrichten, Cig., Vrt.; v. luč, tresko v čelešnjaku, Lašče- Levst. (M.); vstromljene stene, Levst. (Zb. sp.); — mož mi je hotel up v., Zv.; — ( nam. vzstr-).
  95. vštẹ̑voma, adv. eingerechnet, inclusive, DZ.
  96. vštrı̑cema, adv. = vštric I., C.
  97. vuzȃmski, adj. = vuzemski, Navr. (Let.).
  98. vúzəm, -zma, m. 1) = velika noč, Mur., Mik., BlKr., vzhŠt.; (beseda menda pomenja toliko, kakor mesovzem, prim. mesopust, Navr. [Let.], Mik. [Et.]); — 2) rdeč majhen hrošček, ki po zimi pod snegom spi, Ščav.- Nov.
  99. vúzəmnica, f. 1) das Osterlied, Mur.; — 2) das Osterfreudenfeuer, C., vzhŠt.; vuzemnice kuriti, Vrt.
  100. vúzəmski, adj. = velikonočen, Mur., ogr.- C.

   14.201 14.301 14.401 14.501 14.601 14.701 14.801 14.901 15.001 15.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA