Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (14.601-14.700)

  1. usmı̑ljenica, f. = usmiljena sestra, nk.
  2. usmı̑ljenik, m. der Barmherzige, Dalm., Škrinj.
  3. usmíljenje, n. die Erbarmung; die Barmherzigkeit, das Mitleid.
  4. usmı̑ljenka, f. = usmiljena sestra, nk.
  5. usmı̑ljenost, f. die Barmherzigkeit, die Mitleidigkeit.
  6. usmiljeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ad usmiliti se, sich erbarmen.
  7. usmodíti, -ím, vb. pf. 1) wegsengen, wegbrennen, Cig.; — 2) ansengen, M.; — 3) einen tüchtigen Peitschenhieb o. Schlag versetzen: u. koga črez pleča, Polj.; s tanko šibo jih vsmodi, Preš.
  8. usmǫ́jati, -am, vb. impf. ad usmoditi, Jarn.
  9. usmráditi, -smrȃdim, vb. pf. stinken machen; u. sobo, das Zimmer mit Gestank erfüllen; — u. se, stinkend werden; meso se je usmradilo; morje se rado usmradi.
  10. usmrájanje, n. das Durchstänkern, M.
  11. usmrájati, -am, vb. impf. ad usmraditi, M.
  12. usmrčeník, m. der Getödtete, Jurč.
  13. usmrčénje, n. die Tödtung, LjZv.
  14. usmȓtba, f. die Tödtung, Jan. (H.).
  15. usmrtítəv, -tve, f. die Tödtung, Jan., nk.
  16. usmrtíti, -ím, vb. pf. tödten, Guts.- Cig., Mur., Jan., Preš., nk., Dol.; ( nav. usmŕtiti).
  17. usmrtljìv, -íva, adj. tödtlich: u. strup, C.
  18. usmúkniti, -smȗknem, vb. pf. 1) wegstreifen, abstreifen: z roko klasja usmukniti, Ravn.; — 2) entschlüpfen, Cig., M.
  19. usolomúriti, -ȗrim, vb. pf. marinieren, Cig.
  20. ustmę̑n, adj. = usten, mündlich, Cig., Jan., nk.; (napačno po zgledu besede "pismen" narejeno).
  21. ustrómiti, -strǫ́mim, vb. pf. emporrichten, Levst. (Zb. sp.); — prim. vstromiti.
  22. utemeljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad utemeljiti; gründen, nk.; — begründen, nk.
  23. utemeljı̑telj, m. der Gründer; der Begründer, Jan., nk.
  24. utemeljı̑təv, -tve, f. die Gründung, die Begründung, Jan., nk.
  25. utemeljíti, -ím, vb. pf. gründen, Jan., nk.; begründen, nk.
  26. utəmnẹ́ti, -ím, vb. pf. finster, dunkel werden, M.
  27. utəmníti, -ím, vb. pf. verdunkeln, Jan. (H.).
  28. uvremeníti se, -í se, vb. pf. uvremeni se, das Wetter wird beständig, BlKr.- M.
  29. úzəm, -zma, m. die Ostern, na Pivki- Erj. (Torb.); — prim. vuzem.
  30. ȗzmati, -am, vb. impf. = krasti (šaljivo).
  31. ȗzmovič, m. = tat (šaljivo), SlN.
  32. váma, f. der Zoll, die Steuerabgabe, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž., Mik. (Et.).
  33. vàmp, vámpa, m. der thierische Bauch; — der Schmerbauch, der Wanst; — pl. vampi, die Kaldaunen, die Kuttelflecke; — prim. stvn. vampa, Mik. (Et.).
  34. vampáč, m. der Großbauch, Mur., Cig.
  35. vampáča, f. ein dickwanstiges Weib, Valj. (Rad).
  36. vámpast, adj. wanstig, großbäuchig.
  37. vampáti, -ȃm, vb. impf. mit einem großen Bauche einhergehen, Cig.
  38. vȃmpəc, -pca, m. dem. vamp.
  39. vȃmpež, m. der Großbauch, Cig., M., BlKr.
  40. vampīr, m. der Vampyr (phyllostoma spectrum), Erj. (Ž.).
  41. vazámən, -mna, adj. = velikonočen, v Brkinih in po istrskem Bregu- Erj. (Torb.); denes gospod pobira vazamne listke, Boršt v Istri- Erj. (Torb.).
  42. vazȃmnica, f. neka hruška (menda, ker se drži do vazma = do velike noči), Brkini- Erj. (Torb.).
  43. vázəm, -zma, m. velika noč, v Brkinih in po istrskem Bregu- Erj. (Torb.), BlKr.; pl. vazmi = velikonočni prazniki, C.
  44. vbọ̑gajme, adv. = v Boga ime (in Gottes Namen): prositi v., um Almosen bitten, betteln; v. dati, ein Almosen geben; v. odgnati berača = odgnati ga v božjem imenu.
  45. vdı̑ljem, adv. nach der Länge hin, C.; die ganze Strecke hin: v. je cesta lepa, Buče ( Št.)- C.
  46. vę̑čema, adv. großentheils, Cig., Jan., C.
  47. večínoma, adv. größtentheils.
  48. vẹ̑doma, adv. wissentlich.
  49. vẹ̑domašnji, adj. wissentlich, C.
  50. vẹ́doməc, -mca, m. 1) der Vielwisser, Jan., C.; ein erfahrener, gescheiter Mann, C.; — 2) der Wahrsager, C.; — der Wetterprophet, Gor.- M.; — 3) der Zauberer, der Hexenmeister, Mik., C.; — der Hexenkenner, C.; — 4) neko bajeslovno bitje, ki se v razne živali zna izpreminjati, Rib.- M.; vedomci se s treskilniki na razpotju bijejo, hodijo ljudi tlačit itd., Erj. (Torb. = Let. 1883, 335.); — = človek, ki se povampiri, volkodlak, vampir, Ljubljansko barje- Erj. (Torb.), LjZv.; — 5) das Irrlicht, M., LjZv. 1883, 565.
  51. vẹ́domən, -mna, adj. erfahren, gescheit, C.
  52. vẹ́domica, f. = vešča, die Vielwisserin, C.
  53. vẹ́domka, f. die Vielwisserin, ein gescheites Frauenzimmer, C.
  54. vẹ́droma, adv. eimerweise, Cig.
  55. vẹkivẹ̑koma, adv. in Ewigkeit, ogr.- M.
  56. vẹ̑koma, adv. = vekomaj, Dalm., Kast., Jap.
  57. vẹ̑komaj, adv. ewig; na v., in Ewigkeit; od v. do v.
  58. velemǫ̑č, f. die Großmacht, Cig. (T.), nk.
  59. veleùm, -úma, m. das Genie, Cig. (T.), nk.
  60. veleúmən, -mna, adj. genial, Cig. (T.), nk.
  61. veleȗmje, n. = veleumnost, Jan. (H.).
  62. veleúmnost, f. die Genialität, Jan. (H.).
  63. velezanimìv, -íva, adj. hochinteressant, nk.
  64. vę̑likoma, adv. größtentheils, C.; oft, C.
  65. velikomȃšnica, f. neka hruška, kajk.- Valj. (Rad).
  66. velikomȃšnjak, m. der Monat August, C., kajk.- Valj. (Rad).
  67. velikomẹ́stən, -tna, adj. großstädtisch, Cig., Jan., nk.
  68. velikomẹščàn, -ána, m. der Großstädter, Cig., Jan., nk.
  69. velikomǫ̑štvọ, n. das Vielvermögen, kajk.- Valj. (Rad).
  70. velikomǫ́žən, -žna, adj. großmächtig, Jan.
  71. velmož, m. = veljak, nk.; — prim. stsl. velьmoža.
  72. venomę̑r, adv. = v eno mer, in einem fort.
  73. venomę́rən, -rna, adj. unaufhörlich, continuierlich, Mur., Jan.
  74. verolǫ́mən, -mna, adj. treubrüchig, perfid, Cig. (T.), nk.; — rus.
  75. verolǫ́mnost, f. die Treubrüchigkeit, Cig., nk.; — rus.
  76. verolǫ̑mstvọ, n. der Treubruch, Cig., nk.; — rus.
  77. vẹtromèr, -mę́ra, m. der Windmesser, das Anemometer, Cig., Cig. (T.).
  78. vẹtromę̑rstvọ, n. die Windmesskunst, Cig.
  79. və̀zəm, -zma, m. = vazem, vuzem, Ostern, die Osterzeit, C., BlKr.
  80. vəzmováti, -ȗjem, vb. impf. das Osterfest feiern, BlKr.
  81. vídəm, -dma, m. der Pfarrpfründengrund, C., Vest.
  82. vı̑dom, adv. meni se vidom da, ich sehe, Danj. (Posv. p.).
  83. vı̑doma, adv. sichtbar, zusehends.
  84. vidomèr, -mę́ra, m. das Optometer, Cig. (T.), Žnid.
  85. vı̑mčək, -čka, m. 1) = vimence, Dol.; — 2) die Sockenblume (epimedium alpinum), C., Erj. (Torb.).
  86. vı̑mčič, m. 1) = vimence, Jan., C.; — 2) der Ölpresssack, C.; — 3) der Günsel (ajuga reptans), Lembah ( Št.)- Erj. (Torb.).
  87. víme, -ena, n. das Euter.
  88. vímenat, adj. großeuterig, Mur., Cig., Jan.; vimenata krava, Ig (Dol.).
  89. vímence, n. dem. vime; das Euterchen.
  90. vímenci, m. pl. eine große weibliche Brust, C.
  91. vímenice, f. pl. die Kuhblattern, die Schutzblattern, Cig., C.
  92. vimenják, m. = mušnik, das Breitkölbchen (platanthera), C.
  93. vimenjáti, -ȃm, vb. impf. volle Euter bekommen: krava vimenja (vimnja), Mur.
  94. vímič, m. das Euterchen, C.
  95. vimljáti, -ȃm, vb. impf. = vimenjati, Jarn., C.
  96. vinomę̑rəc, -rca, m. der Weinmesser, nk.
  97. vinomę̑rski, adj. Weinmesser-: vinomerska pristojbina, DZkr.
  98. visokomę́rən, -rna, adj. hochmüthig, C.
  99. visokomı̑səłn, adj. hochsinnig, Jan. (H.).
  100. visokomı̑səłnost, f. erhabene Denkungsart, Cig.

   14.101 14.201 14.301 14.401 14.501 14.601 14.701 14.801 14.901 15.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA