Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (14.501-14.600)

  1. umívanica, f. das Abwaschwasser, C.
  2. umívanje, n. das Waschen.
  3. umívanski, adj. = umivalen: u. lonec, Trub.
  4. umívati, -am, vb. impf. ad umiti; waschen; posodo u.; roke si u.; u. se, sich waschen.
  5. umı̑vnik, m. = umivalnik 1), Mur., C.
  6. umladíti, -ím, vb. pf. abliegen lassen: u. sadje, Z., Dol.; u. se, abliegen, mürbe werden, Dol.; umlajen, abgelegen, mürbe: umlajeno sadje, Dol.; — lan je umlajen, der Flachs ist genug geröstet, Cig.
  7. umlátiti, -im, vb. pf. 1) durchdreschen, Cig.; — 2) u. se, beim Dreschen verloren gehen, Cig.
  8. umlẹ́ti se, umę́ljem se, vb. pf. beim Mahlen verloren gehen, sich einmahlen, Cig., C.
  9. umljìv, -íva, adj. = umeven, Cig., Jan., C.
  10. umljívost, f. = umevnost, Jan.
  11. ȗmnež, m. der Witzling, Cig.
  12. umníčiti, -ı̑čim, vb. impf. vernünfteln, Jan. (H.).
  13. ȗmnik, m. der Intelligente, C.; Umnik se privadi vsacega sveta, Levst. (Zb. sp.).
  14. úmnost, f. 1) die Verständigkeit, die Intelligenz; — 2) = umetnost, die Kunst, Mur.; pevska u., Vod. (Pes.).
  15. umnožȃj, m. die Vermehrung, Cig. (T.).
  16. umnǫ̑žək, -žka, m. die Vermehrung, der Zuwachs, Cig., C.
  17. umnoževáti, -ȗjem, vb. impf. ad umnožiti, nk.
  18. umnožı̑təv, -tve, f. die Vermehrung, Jan. (H.).
  19. umnožíti, -ím, vb. pf. vermehren, vervielfältigen, Cig. (T.), C., nk.; u. se, sich vermehren, Cig., C., nk.
  20. umobǫ́łən, -łna, adj. geisteskrank, nk.
  21. umobǫ́łnost, f. die Geisteskrankheit, nk.
  22. umóči, umǫ́rem, vb. pf. wieder zu Kräften kommen, zu sich kommen: bolnik je umogel, C.
  23. umočvíriti se, -ı̑rim se, vb. pf. sumpfig werden, C.
  24. umodríti, -ím, vb. pf. klug machen, witzigen, Jan., Fr.- C.; u. se, klug, weise werden, Jan., C.
  25. umogǫ́čiti, -ǫ̑čim, vb. pf. ermöglichen, C.
  26. umòł, -móla, m. die Hervorragung, die Anhöhe, Cig., Nov.- C.; — der Vorsprung, Jan.
  27. umółčati, -ím, vb. pf. = umolkniti, Mur.
  28. umȏłkljaj, m. das Verstummen, Jan.
  29. umółkniti, -mȏłknem, vb. pf. verstummen, stille werden; ptiči so umolknili; — veter, grom je umolknil.
  30. umółknjenje, n. das Verstummen.
  31. umòr, -mǫ́ra, m. der Mord, die Mordthat, Mur., Cig., Jan., nk.
  32. umǫ̑rəc, -rca, m. der Mörder, Mur., Cig., ogr.- C.
  33. umorı̑telj, m. der Mörder, Mur., ogr.- C.
  34. umorı̑təv, -tve, f. die Ermordung, Mur., Cig., Jan., nk.
  35. umoríti, -ím, vb. pf. ermorden, tödten; u. se, sich tödten; — unwirksam machen: u. strup, kislino, Z.
  36. umorı̑vəc, -vca, m. = umoritelj, Mur., Cig.
  37. umorję́nəc, -nca, m. der Ermordete, Mur., Cig.
  38. umorję́nka, f. die Ermordete, Cig.
  39. umorník, m. der Mörder, Cig., ogr.- C.
  40. umorožéljnost, f. die Mordlust, Cig.
  41. umǫ̑rstvọ, n. der Mord, Mur., Cig., C., nk.; tudi: umorstvọ̀, Valj. (Rad).
  42. umoslǫ̑vəc, -vca, m. der Logiker, Cig.
  43. umoslǫ́vən, -vna, adj. logisch, Cig.
  44. umoslǫ̑vje, n. die Logik, Cig.
  45. umotvòr, -tvǫ́ra, m. das Geistesproduct, Cig. (T.); — das Kunstwerk, Jan., nk.
  46. umotvorína, f. = umotvor, Jan., Cig. (T.), Naprej- C., (umotvǫ́rina) Levst. (Zb. sp.).
  47. umovȃnje, n. das Raisonnement, die Argumentation, die Schlussfolgerungen, Cig. (T.).
  48. umováti, -ȗjem, vb. impf. raisonnieren, philosophieren, V.-Cig., Cig. (T.), C., nk.; u. po pravilih logike, Nov.
  49. umǫ́vən, -vna, adj. rationell, Cig. (T.).
  50. umovę̑rəc, -rca, m. der Rationalist, Jan., C.
  51. umovę̑rje, n. = umoverstvo, ZgD.
  52. umovę̑rstvọ, n. der Rationalismus, Cig., nk.
  53. umovı̑t, adj. talentiert, Cig. (T.).
  54. umračíti, -ím, vb. pf. dunkel, dämmerig machen, Mur.; u. se, dunkel, dämmerig werden, Mur.
  55. umrẹ́ti, -mrèm, -mŕjem, vb. pf. sterben; — u. od žalosti, od glada, za lakoto, za kako boleznijo; u. z zlo smrtjo, eines schlimmen Todes sterben, Trub.; u. z naglo smrtjo, Dol.; umrli, der Verstorbene, nk.
  56. umrjǫ́č, adj. sterblich.
  57. umrjǫ́čnost, f. die Sterblichkeit.
  58. umŕkati, -am, vb. pf. trächtig machen (o ovcah, ali redkoma), Cig.
  59. umŕkniti, -mȓknem, vb. pf. = mrkniti: solnce je umrknilo, Jsvkr.
  60. umȓłəc, -łca, m. der Verstorbene, der Todte, Dalm., Kast., ogr.- Valj. (Rad); umrlca se dotekniti, Dalm.
  61. umrljìv, -íva, adj. sterblich, Mur., Guts.- Cig., Jan., nk.
  62. umrljívost, ** f. die Sterblichkeit, Guts.- Cig., Mur., nk.
  63. umrtẹ́łən, -łna, adj. sterblich, Mur., Krelj, (umrteljen, C.).
  64. umrtẹ̑łnik, m. der Sterbliche, Mur., Zora.
  65. umrtẹ́łnost, f. die Sterblichkeit, Mur., C.
  66. umŕtje, n. das Sterben, der Sterbefall, Meg.- C., Cig. (T.), DZ.
  67. umrtvíłən, -łna, adj. Amortisations-, DZ.
  68. umrtvílọ, n. = amortizacija, DZ.
  69. umrtvíti, -ím, vb. pf. 1) tödten, abtödten, C.; meso u., Cig.; — 2) amortisieren, Cig., DZ.
  70. umrvíti, -ím, vb. pf. abbrocken, Polj.
  71. umŕzniti, -mȓznem, vb. pf. vom Froste völlig durchdrungen werden, ausfrieren, Cig.
  72. úmski, adj. Verstandes-: umsko delovanje, die Verstandesthätigkeit, Lampe (D.); — abstract, Jan., Levst. ( Glas.); umske reči, Levst. (Zb. sp.).
  73. ȗmstvən, -stvəna, adj. Vernunft-, intellectuell, Cig. (T.); umstveno spoznanje, die Vernunfterkenntnis, Cig. (T.); u. dokaz, ein Vernunftbeweis, Cig. (T.); — vernunftmäßig, Cig. (T.); umstvena verjetnost, die Wahrscheinlichkeit a priori, aus Gründen, Cig. (T.); — geistig, Cig. (T.); umstvene sposobnosti, die Geistesanlagen, Cig. (T.).
  74. ȗmstvənik, m. der Rationalist, Cig.
  75. ȗmstvənost, f. die Vernunftmäßigkeit, Cig. (T.).
  76. ȗmstvọ, n. die Intelligenz, Cig. (T.).
  77. umstvováti, -ȗjem, vb. impf. philosophieren, Cig. (T.), nk.; — rus.
  78. úmščina, f. die Pfiffigkeit, die Kunst, C.
  79. umúliti, -im, vb. pf. = omuliti, Mik.
  80. umúzniti se, -mȗznem se, vb. pf. entschlüpfen, Jan. (H.).
  81. umúžiti, -im, vb. pf. u. piščali, Hirtenflöten aus losgelöster Rinde (Weidenrinde) machen, Mik.
  82. unifōrma, f. enakolična obleka (vojaška, uradniška), die Uniform.
  83. uniformováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) v uniforme oblačiti (obleči), uniformieren, Jan.
  84. upámetiti se, -im se, vb. pf. sich entsinnen, Jan.
  85. upámetovati se, -ujem se, vb. pf. = spametovati se, zur Vernunft kommen, M.
  86. upitomíti, -ím, vb. pf. zähmen, entwildern, Cig.; — sittigen, Cig. (T.); — hs.
  87. uplamenẹ́ti, -ím, vb. pf. aufflammen, Mur.
  88. uplameníti, -ím, vb. pf. auflodern machen, Mur., Cig.; u. se, aufflammen, Dict., Cig.; — ( pren.) entflammt werden: u. se od sv. Duha, C.
  89. uplemeníti, -ím, vb. pf. befruchten; u. se, befruchtet werden; matice se uplemene od trotov, Erj. (Torb.).
  90. uplemę́njati, -am, vb. impf. ad uplemeniti, DZ., Nov., nk.
  91. uplemenjeváti, -ȗjem, vb. impf. = uplemenjati, nk.
  92. upoję̑mnik, m. der Creditnehmer, der Borger, Cig.
  93. upredmę́titi, -mę̑tim, vb. pf. objectivieren, Cig. (T.).
  94. urádoma, adv. von amtswegen, officiell, Cig., Jan., DZ.
  95. urmeníca, f. = bezgavka 3), eine geschwollene Lymphdrüse am Halse, Podkrnci- Erj. (Torb.); ("podstava utegne biti laška beseda: vérmine, f. črv, ker mislijo morebiti, da je v bezgavki črvič ali ogrec, kakor po navadi v mnogih tacih buškah", Erj. [Torb.]).
  96. usiromášiti, -ȃšim, vb. pf. arm machen, C.
  97. uskomíniti se, -ı̑nim se, vb. pf. lange (stumpfe) Zähne bekommen, Jan. (H.).
  98. usmȃjati, -am, vb. impf. ad usmoditi; ( eig. versengen): = udrihati, u. koga z bičem, s polenom, Polj.; — u. kos kruha, in ein Stück Brot tüchtig hineinbeißen, Polj.
  99. usmílečən, -čna, adj. barmherzig, Slom.
  100. usmíliti se, -smı̑lim se, vb. pf. 1) sich erbarmen; u. se koga, česa; — usmiljen, barmherzig; usmiljen človek, usmiljeni Bog! usmiljen brat, usmiljena sestra, ein Mitglied des Ordens der barmh. Brüder oder Schwestern; — 2) u. se komu, erbarmen, Mitleid erwecken; berač se mi je v srce usmilil; Bogu se usmili! Gott erbarme sich! Dict.

   14.001 14.101 14.201 14.301 14.401 14.501 14.601 14.701 14.801 14.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA