Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (14.201-14.300)

  1. temperatūra, f. toplina, die Temperatur.
  2. tēmpljar, -rja, m. der Tempelherr, der Templer, Cig., Jan.
  3. tēmpljarski, adj. Tempelherren-, Templer-: t. red, Cig., Jan.
  4. tẹmùč, conj. (starejša pisava za: temveč) vielmehr, sondern; tat ne pride temuč da krade, ein Dieb kommt nur um zu stehlen, Dalm., Schönl.; nič druzega nẹ́, temuč —, es ist nichts anderes, als —, Trub.
  5. tẹmvèč, conj. vielmehr, sondern, nk.; — prim. temuč.
  6. teorēm, m. znanstven učni stavek, das Theorem.
  7. terminologı̑ja, f. znanstveno imenstvo, die Terminologie.
  8. termīt, m. neka mravlja: die Termite (termes), Erj. (Ž.).
  9. termoelēktričən, -čna, adj. thermoelektrisch.
  10. termoelēktrika, f. elektrika zbujena po toploti, die Thermoelektricität.
  11. termomētər, -tra, m. toplomer, das Thermometer.
  12. termoskōp, m. toplokaz, das Thermoskop.
  13. terorīzəm, -zma, m. das Schreckenssystem, der Terrorismus.
  14. testamènt, -énta, m. = oporoka, das Testament.
  15. tetrāmetər, -tra, m. četveromer, der Tetrameter.
  16. tę̑žkoma, adv. schwer, Jan.
  17. težkomı̑səlje, n. die Schwermuth, Cig. (T.).
  18. težkomı̑səłn, -səłna, adj. schwermüthig, melancholisch, Jan.
  19. težkomı̑səłnost, f. die Schwermuth, die Melancholie, Cig., Jan.
  20. težkomǫ́čən, -čna, adj. schwer urinierend, Hip.- C.
  21. tı̑homa, adv. stille, im stillen, Cig., M., C.
  22. tíjam, adv. = tja, dorthin, vzhŠt.- C., Prip.- Mik.
  23. tikma, adv., Cig., pogl. tekma.
  24. tı̑koma, I. adv. t. pri čem, knapp an etwas, Cig.; t. zaprt, luftdicht geschlossen, Vrtov. (Km. k.); — knapp, mit genauer Noth, V.-Cig.; — II. praep. c. gen. tikoma česa, knapp an etwas, Cig., C.; t. groba, Zv.
  25. tīmos, m. der Thymian, C.; (tudi: timus, Fr.- C.).
  26. tı̑rman, m. = mejnik, der Grenzstein, Notr.; (tirmen, Mik., Kras); — prim. it. termine, Grenzstein, Mik. (Et.).
  27. tlakomèr, -mę́ra, m. der Luftdruckmesser, das Barometer, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Jes.
  28. tlakomę́rən, -rna, adj. Barometer-, barometrisch, nk.
  29. tmà, f. = tema.
  30. tmíca, f. die Finsternis, Mur., ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  31. tmína, f. die Finsternis, Cig., Jan.
  32. tǫ̑dtam, adv. = tod tam, hierhin, Št.
  33. tokomèr, -mę́ra, m. der Stromquadrant, das Rheometer, Cig. (T.).
  34. tołmáč, m. der Ausleger, der Erklärer, der Deuter, Meg.- Mik., Cig., Jan.; — der Dolmetsch, Mur., Cig., Jan., C., nk.; ne govorim z vami po tolmaču, Ravn.- Valj. (Rad); — der Übersetzer, Mur., Cig., Jan.; — iz tur., Mik. (Et.).
  35. tołmáčenje, n. das Auslegen, Cig., nk.; — das Dolmetschen, Cig., nk.
  36. tołmačeváti, -ȗjem, vb. impf. auslegen, Dalm.- C.; — dolmetschen, Guts., Zora; — übersetzen, Trub.
  37. tołmačíca, f. die Dolmetscherin, Cig., Jan.
  38. tołmačílọ, n. die Deutung, Cig.; — die Glosse, Navr. (Spom.).
  39. tołmáčiti, -ȃčim, vb. impf. deuten, auslegen, erklären, Cig., Jan., nk.; — dolmetschen, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; — übersetzen, Mur., Cig.
  40. tołmȃčnik, m. 1) = tolmač, Cig., kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Glossarium, Cig., Jan.
  41. tołmȃštvọ, n. die Deutung, die Erklärung, Cig. (T.); die Hermeneutik, Cig.
  42. tołmína, f. der Wasserschlund, (tomina) C.
  43. tołmȗn, m. eine tiefe Stelle im Wasser, der Tümpel, Trub., nk.; (tomun, Cig., Jan., Met., Dol.; tudi: komun, Met.).
  44. tomȃž, m. = podpora pod klopjo, ki je okoli peči, Dol.
  45. tomȃžək, -žka, m. der Laubfrosch, M.; — der braune Grasfrosch (rana temporaria), jvzhŠt.
  46. tōmbak, m. rdeča med, das Tomback.
  47. tōmbas, m. = dolga savska ladja, C., Nov.; — prim. hs. tumbas, Ponton.
  48. tomẹ́stən, -stna, adj. hierortig: t. ukaz, DZ.
  49. tomljáti, -ȃm, vb. impf. herumtreiben, Meg.- Mik.
  50. tǫ́mpəlj, -plja, m. = tumpelj 1), ein dicker, stumpfer Holznagel, vzhŠt.- C.
  51. tompljáti, -ȃm, vb. impf. = s tomplji zbijati, vzhŠt.- C.
  52. tomȗn, m., pogl. tolmun.
  53. toplinomèr, -mę́ra, m. das Calorimeter, Cig. (T.).
  54. toplinomę̑rstvọ, n. die Calorimetrie, Cig. (T.).
  55. toplomèr, -mę́ra, m. das Thermometer, Mur., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
  56. toplomę́rən, -rna, adj. thermometrisch, Jan., Cig. (T.).
  57. toplomę̑rski, adj. thermometrisch, Jan. (H.).
  58. topoúmən, -mna, adj. stumpfsinnig, Cig. (T.).
  59. topoȗmje, n. der Stumpfsinn, Cig. (T.); — rus.
  60. toromèr, -mę́ra, m. der Reibungsmesser, Cig. (T.).
  61. tozę̑məc, -mca, m. der Inländer, Cig. (T.).
  62. tozę̑mski, adj. inländisch, Cig. (T.), DZ.
  63. tozę̑mstvọ, n. das Inland, DZ.
  64. tožnomı̑səlje, n. der Trübsinn, Cig. (T.).
  65. tragikōmičən, adj. žalostno-vesel, tragikomisch.
  66. trakomèr, -mę́ra, m. das Aktinometer, Cig. (T.).
  67. trȃm, trȃma, tramȗ, m. der Tram, der Tragbalken, der Balken; — iz nem.
  68. tráme, -ę̑na, n. = tram, ogr.- Valj. (Rad).
  69. tramìč, -íča, m. dem. tram; das Bälkchen, ein kleiner Tragbaum.
  70. tramīnəc, -nca, m. neka vinska trta: der Traminer, Cig., M.
  71. trámiti, -im, vb. impf. = trame devati, C.
  72. trȃmnik, m. die Balkenunterlage, C.
  73. tramǫ̑vje, n. das Gebälke, das Balkenwerk.
  74. trȃmpuž, m. ein plumper, dicker Mensch, Z., Štrek.
  75. tramtáti, -ȃm, vb. impf. phantasieren, Gor.
  76. trȃtrman, m., Valj. (Rad), pogl. tatrman.
  77. trdomę́čən, -čna, adj. = trde meče, von hartem Fleisch: trdomečna hruška, Gor.
  78. trdoȗmnik, m. der Hartkopf, Vrt.
  79. trẹ̑m, m. = podaljšek pri strehi, da je več prostora pod njo, BlKr.- DSv.
  80. trẹ̑mič, m. der Gang am Hause, Hal.- C.; — prim. hs. trijem, Halle.
  81. tremolīt, m. der Tremolit ( min.), Erj. (Min.).
  82. tremúr, -rja, m. die Nelke (dianthus sp.), Bate za Sv. Goro- Erj. (Torb.); — prim. tromar.
  83. tribomētər, -tra, m. toromer, der Reibungsmesser, Cig. (T.).
  84. trigonometrı̑ja, f. trikotomerstvo, die Trigonometrie.
  85. trigonometrı̑jski, adj. trigonometrisch, Cig. (T.).
  86. trijámborica, f. = trijamborka, Cig.
  87. trijámborka, f. der Dreimaster, Jan.
  88. trikotomę̑rstvən, -tvəna, adj. trigonometrisch, Cig. (T.).
  89. trikotomę̑rstvọ, n. die Trigonometrie, Cig. (T.), C.
  90. trímati, -mljem, vb. impf. = ropotati ( bav. tremeln, mit Gewalt arbeiten, stoßen, schlagen), Vas Krn- Erj. (Torb.).
  91. trimèr, -mę́ra, m. der Trimeter, Jan.
  92. trimẹ̑sečən, -čna, adj. dreimonatlich, Mur., Cig., Jan.
  93. trimẹsečnína, f. die Quartalrate, DZ.
  94. trīmetər, -tra, m. trojestopen ali šestostopen verz, der Trimeter.
  95. trimíljən, -ljna, adj. dreimeilig, Zora.
  96. trimōrfən, -fna, adj. trolik, trimorph, Cig. (T.).
  97. trímoštvọ, n. das Triumvirat: vrhovno oblast je imelo kmetsko trimoštvo, Levst. (Zb. sp.).
  98. trímož, m. der Triumvir, Levst. (Zb. sp.).
  99. trinōm, m. tročlenec, das Trinom ( math.).
  100. triosmı̑nski, adj. Dreiachtel-, Jan. (H.).

   13.701 13.801 13.901 14.001 14.101 14.201 14.301 14.401 14.501 14.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA