Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (1.401-1.500)

  1. medvẹ̑jka, f. 1) neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 2) der Geißbart (spiraea aruncus), Tolm.- Erj. (Torb.).
  2. medvę̑rski, adj. interconfessionell, Nov.; medverska postava, interconfessionelles Gesetz, SlN.- C.
  3. medvladár, -rja, m. začasni vladar, der Zwischenregent, Jan. (H.).
  4. medvlȃdje, n. das Zwischenreich, das Interregnum, Cig., Jan., nk.
  5. medvọ́dən, -dna, adj. zwischen den Wässern befindlich, Mur.
  6. medvọ̑dje, n. das Flussbinnenland, das Deltaland, Mur., Cig. (T.).
  7. medvŕstən, -tna, adj. zwischen den Zeilen befindlich, interlinear: medvȓstna prestava, Jan.
  8. medzę́mən, -mna, adj. medzę̑mno morje, das Binnenmeer ( geogr.), Cig. (T.).
  9. medzı̑dje, n. = vmesni zid, die Zwischenmauer, Mur., Cig., Jan., DZ.
  10. medzǫ́bən, -bna, adj. zwischen den Zähnen befindlich, Mur.
  11. məgətáti, -tȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. 1) flimmern, C., ("magačem") Dalm.; — 2) blinzeln, Jan., C.
  12. məgətȃvəc, -vca, m. der Blinzler, C.
  13. məglà, -è, (-ę̑), f. der Nebel; gosta m., dichter Nebel; megla je, stoji, es nebelt; mokra m., das Nebelreißen, Cig.; tenka m., der Nebeldunst, Cig.; — m. se mi dela pred očmi, es ist mir wie ein Nebel vor den Augen, Cig.; — die Wolke, Jan., Št.; megli zvoniti = hudi uri zvoniti, Zv.; vleče se kakor megla brez vetra, er geht sehr langsam einher; zelena m., neka ujma, LjZv.; — mégla, Št.
  14. məgláča, f. der Nebel, C.; — die Wolke, C.
  15. məglę̑n, adj. Nebel-, nebelig; meglena podoba, slika, das Nebelbild, Cig. (T.); megleno je, es nebelt; megleno mi je pred očmi, es ist mir wie ein Nebel vor den Augen, Cig.; meglene oči, trübe Augen, Cig.
  16. məglę̑nast, adj. nebelicht, nebelgrau, Cig.; meglenasta podoba, das Nebelbild, Jan.
  17. məglenẹ́ti, -í, vb. impf. nebeln: megleni, es nebelt, V.-Cig., Jan.
  18. məgleníca, f. der Nebelstern, Cig. (T.).
  19. məglenína, f. der Nebelfleck, Jan.
  20. məglenják, m. fauler Mensch, ogr.- M., Slom.
  21. məglę́nka, f. = meglenica, Cig. (T.).
  22. məglę̑nost, f. die neblichte Trübe.
  23. meglę̑nščak, m. der Salamander, C., Zora; (pravijo, da iz megel pade, C.).
  24. məglẹ́ti, -í, vb. impf. trübe werden (o očeh), Habd.- Valj. (Rad).
  25. məglíca, f. dem. megla; 1) das Nebelchen; Na lepi ravnici Meglica stoji, Npes.-K.; — pl. meglice, die Lämmerwolken, Cig.; — 2) der Nebelfleck ( astr.), Cig. (T.); — tudi: məglicà, Kr.- Valj. (Rad), in méglica, Št.
  26. məglíti, -ím, vb. impf. einen Nebel um sich verbreiten ( z. B. durch Tabakdampf), Mur.; — megli se, es nebelt, Mur., Cig., Jan.; — megli se = oblačí se: črno se megli, Danj. (Posv. p.); — megli se mi pred očmi, es ist mir wie ein Nebel vor den Augen, Cig.
  27. məglǫ́ven, -vna, adj. = meglen, Mur., C.
  28. məglovína, f. der Nebelfleck, Jan., Cig. (T.).
  29. meglovı̑t, adj. nebelig, Mur., Cig., Jan., Levst. (Močv.), Zora.
  30. məgníti, mágnem, (mę́gnem), vb. pf. = migniti, mit den Augen winken, Mur., Jan., C., Mik., ogr.- M., Trub., Dalm., Krelj; magnejo njegovemu očetu, Krelj; (megnjeno, der Augenblick: vsakšo megnjeno, ogr.- Let.).
  31. mę́gnjenje, n. der Augenblick, kajk.- Valj. (Rad); ("məgnénje ali məglénje" = trenotje, Podkrnci- Erj. [Torb.]); — prim. magnjenje.
  32. məgolẹ́ti, -ím, vb. impf. = mrgoleti: vse mi megoli pred očmi, BlKr.
  33. 1. mẹ̑h, mẹ̑ha, mẹhȗ, m. 1) der Balg; zajčji m., der Hasenbalg; kačji m., der Schlangenbalg, Jan.; na m. odreti, den Balg ganz abstreifen, ohne ihn aufzuschneiden; — ein starker Esser, Trinker, nikdar sit m., Cig.; — ti meh mehasti! tako grajajo otroka, BlKr.; — die Hülle der Insectenpuppe, Cig., C.; — 2) der Blasebalg; ročni m., der Handbalg, Cig.; pl. mehovi, das Gebläse ( z. B. bei Hochöfen, bei der Orgel); m. goniti, pritiskati, mehove tlačiti, vleči, den Blasebalg treten, ziehen; — 3) ein lederner Sack oder Schlauch; iz tega meha ne bo moke = daraus wird nichts, Met., Cig.; — 4) der Dudelsack, Cig., Jan.; — die Handharmonika, C.; tudi: pl. mehi, C.; — 5) die Blase, die Urinblase, Mur.; — 6) die Hirsenhülse, Cig.; — die Weinbeerhülse, Cig.
  34. 2. mèh, méha, m. = 2. mah, das Moos, Guts., Jarn., Mur., Jarn. (Sadj.), vzhŠt.
  35. meha, f., ogr.- C., pogl. meja.
  36. mẹháč, m. der Blasebalgtreter, Jan. (H.).
  37. mehȃk, -hkà, adj. = mehek.
  38. mehȃn, -hnà, adj. = mehek, Tolm.- Štrek. (LjZv.); mehnejši, compar. ad mehak, Ben.- Kl.
  39. mehāničən, -čna, adj. kar se z neživimi silami in s stroji vrši, triebwerkmäßig, mechanisch.
  40. mehānik, m. kdor umeje mehaniko in se z njo peča, der Mechaniker.
  41. mehānika, f. nauk o gibanju in ravnotežju, die Mechanik.
  42. mehanīzəm, -zma, m. strojasta naprava, der Mechanismus.
  43. mẹhár, -rja, m. der Blasebalgzieher, C.
  44. mẹ̑hast, adj. schlauchartig, Cig., M.
  45. mẹ́hati, -am, vb. impf. mischen, in Verwirrung bringen: posteljo m., Fr.- C.
  46. mę́hča, f. = meča, die weichen Theile am Körper, Mur.
  47. mehčáłən, -łna, adj. erweichend, Cig.
  48. mehčȃnje, n. das Erweichen; — das Abliegen des Obstes; hruške so črnega mehčanja, ako počrnijo, Svet. (Rok.).
  49. mehčáti, -ȃm, vb. impf. 1) weich machen; sadje m., das Obst mürbe machen, es abliegen lassen; m. se, weich, mürbe werden; sadje se mehča; sadje mehčat dejati, das Obst zum Abliegen aufbewahren; — 2) weich, mürbe werden, Mik., BlKr.; grozdje že mehča, BlKr.
  50. mehčȃva, f. die weichen Theile an einem Körper, C.
  51. mehčína, f. 1) das Weiche, V.-Cig.; z. B. am Körper, Mur.; ušesna m., das Ohrläppchen, V.-Cig., Cig. (T.); — das Fleisch der Früchte, Cig.; — 2) die Weiche, Mur.; — die Weichlichkeit, Cig.
  52. méhək, -hka, adj. weich; mehko meso; mehka hruška, mehka roka; v mehko, v trdo kuhana jajca; mehko gre od njega, er laxiert; — mild, gelinde; mehka zima; — weichlich, empfindsam; mehka ženska; — mehki, trdi soglasniki, weiche, harte Consonanten, nk.; — compar. mę̑čji, mehkejši; mę̑kši, C., ogr.
  53. mehəlj, -hlja, m. = mehenj, mah, ob Dravi-Caf ( Vest.).
  54. mehən, -hna, m. = mehenj, kajk.- Vest.
  55. mẹhəníca, f. das Beerenhäutchen, besonders die Traubenhülse, C., Št.; — pogl. mehunica.
  56. mẹhənı̑čje, n. coll. Beerenhäutchen, Traubenhülsen, C., Št.
  57. mehənj, -hnja, m. = mah, das Moos, ob Dravi- C. ( Vest.).
  58. mẹhína, f. die Hülse des Hirsekornes u. dgl., Mur., Cig.; das Häutchen von Beeren, vzhŠt.- C.
  59. mẹhínica, f. dem. mehina, Mur.
  60. mẹhíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. Hülsen bekommen, Mur.
  61. mẹhı̑nje, n. coll. = mehine, Mur., C.
  62. mẹhír, -rja, m. = mehur, 1) die Blase, die Blatter; mehirje delati, Blasen ziehen, Cig.; — 2) das Raupennest, C.
  63. mẹhírčək, -čka, m. dem. mehirec; = mehurček, das Bläschen; — das Hitzbläschen, Mur., Cig.
  64. mẹhírəc, -rca, m. dem. mehir, Mur.
  65. mẹhíriti se, -ı̑rim se, vb. impf. Blasen bilden, Guts.
  66. mẹhírjast, adj. blasicht, blasig, Mur.
  67. mẹhírjevəc, -vca, m. das Zugpflaster, das Vesicatorium, V.-Cig., Jan.
  68. mẹhı̑rnat, adj. blasig, Mur., Cig., Jan.
  69. mehkáč, m. der Krebs gleich nach der Häutung, Cig., Mik.
  70. mehkȃvka, f. weiches, feines Gras, Svet. (Rok.).
  71. mehkljàt, -áta, adj. weichlich, Cig.
  72. mehkljátost, f. die Weichlichkeit, Cig.
  73. mehkóba, f. 1) die Weiche, die Weichheit; — die Weichlichkeit, C.; v mehkobi in lenobi živeti, C.; — die Empfindsamkeit, Jan.; — 2) das Weiche, der Weichtheil, DZ.
  74. mehkóbən, -bna, adj. weichlich, Cig., Jan.; — weichmüthig, Mur.
  75. mehkóbnost, f. die Weichlichkeit, Cig., Jan.; — die Weichmüthigkeit, Mur.
  76. mehkǫ̑ča, f. die Weiche, die Weichheit, Mur., Jan.; — die Weichlichkeit, C.
  77. mehkǫ̑čən, -čna, adj. weichlich, C., Danj.- M.
  78. mehkočútən, -tna, adj. zartfühlend, weichmüthig, Mur., Cig., Jan., nk.
  79. mehkočȗtje, n. das Zartgefühl, Cig., nk.
  80. mehkočȗtnik, m. der Zartfühlende, Cig.
  81. mehkočútnost, f. das Zartgefühl, Cig., Jan., nk.
  82. mehkodláčən, -čna, adj. weichhaarig, Cig.
  83. mehkogǫ́bčən, -čna, adj. maulweich: mehkogobčen konj, Bleiw.- Cig.
  84. mehkokǫ̑žən, -žna, adj. von weicher, zarter Haut, Cig.; — verweichlicht, Škrinj.
  85. mehkokǫ̑žnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  86. mehkokǫ̑žnik, m. der Zärtling, Guts.- Cig.
  87. mehkolàs, -lása, adj. weichhaarig, Cig., Jan.
  88. mehkolı̑stnat, adj. weichblättrig, Let.
  89. mehkonòg, -nǫ́ga, adj. weichfüßig, Cig.
  90. mehkonǫ́žən, -žna, adj. weichfüßig, C.; mehkonožni voli se radi zbadajo v noge, Gor.
  91. mehkopę́rən, -rna, adj. weichfederig, Cig.
  92. mehkoplavȗtar, -rja, m. = mehkopluta, Jan.
  93. mehkoplúta, f. mehkoplute, die Weichflosser (malacopteri), Erj. (Ž.).
  94. mehkopȏłtnik, m. der Weichling, SlN.
  95. mehkorę̑pəc, -pca, m. der Weichschwanz, Cig.
  96. mehkorǫ́žən, -žna, adj. weichhufig, Cig.
  97. mehkosŕčən, -čna, adj. weichherzig.
  98. mehkosŕčnost, f. die Weichherzigkeit, die Milde.
  99. mehkọ̑st, f. die Weiche, die Weichheit; die Mürbe, Cig.; — die Zartheit, Cig., Jan.; — die Milde, Cig.
  100. mehkóta, f. 1) die Weiche, die Weichheit; — die Weichlichkeit, Cig., Jan., C.; — v mehkotah in sladkotah živeti, C.; — die Empfindsamkeit, Jan.; — die Milde, C.; — 2) = mehko, mehkužno bitje: take mehkote! Levst. (Zb. sp.); — tudi: mehkọ̑ta, Valj. (Rad).

   901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA