Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (13.901-14.000)

  1. šámor, m. = šamer 2), neumen človek, Koborid- Erj. (Torb.).
  2. šampānjəc, -njca, m. der Champagnerwein.
  3. šámprkati, -am, vb. impf. hinken, C.
  4. šámprkav, adj. hinkend, C.
  5. šamrẹ̑nje, n. das Rauschen, ogr.- Valj. (Rad).
  6. šamrẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, ogr.- Valj. (Rad), C.; rauschend wimmeln: včasi šamri na taki ženitnini od otrok, ob Pesnici ( vzhŠt.)- Pjk. (Črt.).
  7. šaromèr, -mę́ra, m. das Spectrometer, Cig. (T.).
  8. ščemę̑lj, m. = čmrlj, Celovška ok.
  9. ščəmẹ̑nje, n. brennender Schmerz.
  10. ščəmẹ́ti, -ím, vb. impf. brennenden Schmerz verursachen, Mur., Cig., Jan., C., Dol., jvzhŠt.; (o bolečini, katero kdo čuti, kadar ga kaj uščane ali uščipne: ščemi me), Lašče- Erj. (Torb.); — prim. ščepeti.
  11. ščmíti, -ím, vb. impf. = ščemeti, Mik. (V. Gr. I. 356.).
  12. šę́dəm, -dma, m. der Wald, Guts.; schlagbarer Buchenwald ( nam. ščedem?), Meg.- Valj. (Rad); — (tudi krajno ime na Št.; prim. ščedeti in nem. "Schonung" in "Park" iz lat. parcus, C.).
  13. šę́ma, f. 1) die Larve, die Maske, Mur., Cig., Jan., Mik., nk.; — 2) die maskierte Person, die Maske; pustna š., dela, govori kakor kvatrna šema = šale zbija o nepravem času, Dol.- Levst. (Rok.); šeme ga ližejo, er ist närrisch, muthwillig, Mur.; — 2) = prismoda, ein dummer Kerl; šema neumna! prava šema je; — 3) die Genitalien des Weibes, der Stute, Ljub., Dol.; — prim. nem. Schemen = Schatten, Larve, Mik. (Et.).
  14. šę̑mar, -rja, m. 1) der Maskenverfertiger, Mur.; — 2) der Maskierte, BlKr.- DSv.
  15. šemarı̑ja, f. das Maskentreiben; übhpt. närrisches Treiben.
  16. šę́mast, adj. 1) maskenähnlich; — fratzenhaft, Jan.; — 2) dumm, närrisch; š. človek; š. izprevod, Navr. (Let.); — š. konj (če se rad plaši), Gor.
  17. šemástiti, -ȃstim, vb. impf., pogl. šumastiti.
  18. šematīzəm, -zma, m. imenik, der Schematismus.
  19. šę̑mbər, -bra, interj. neka kletvica; — tudi: m. š. te vzemi! Jurč.
  20. šembílja, f. die Sibylle, Cig.; modra ko šembilja, Gor.- Mik.
  21. šembı̑ljski, adj. sibyllinisch, Cig.
  22. šẹ̑mbraj, interj. = šember: š. te! tudi: m. neki šembraj me je prav daleč okoli nosil, Glas.
  23. šę̑mbran, adj. ( part.) verflixt, vermaledeit (v kletvicah); šembrana para! šembran človek!
  24. šę̑mež, m. 1) = šema: s plevami natlačen šemež, Dol.; — ein dummer Mensch, M., Dol.; — 2) der Geck, Cig.
  25. šę̑mežən, -žna, adj. geckenhaft: šemežni mladi babjaki, Jurč.
  26. šę́mica, f. dem. šema; 1) eine kleine Maske; — 2) das Närrchen, Mur.; — ein dummer Mensch.
  27. šemígati, -am, vb. impf. wackelnd, hinkend gehen, Hal.- C.
  28. šę́miti, šę̑mim, vb. impf. 1) maskieren, Jan.; š. se, sich maskieren, Cig.; — 2) š. se, sich närrisch betragen, M.; — sich unnatürlich geberden, sich zieren, Cig.; — 3) š. koga, einem ein Blendwerk vormachen, Cig.; — 4) lächerlich machen, bespötteln, Cig.
  29. šę̑mpla, f. ein weites Holzgefäß, in welches der Wein abgezapft wird, Štrek.
  30. šenmárən, -rna, adj. veliki, mali š. dan, der Groß-, Kleinfrauentag, Kast. (Rož.); (tudi: šenmárən, m., Dict.); — prim. šmaren.
  31. šestmẹ̑sečən, -čna, adj. sechsmonatlich, semestral.
  32. šestomèr, -mę́ra, m. der Hexameter, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
  33. šestomę́rən, -rna, adj. hexametrisch, Cig., Jan.
  34. šéšmer, -rja, m. dürre Reiser, BlKr.; — prim. sušmad.
  35. šı̑ljman, m. die Kröte (bufo vulgaris), Kras- Cig., Frey. (F.).
  36. šimiv, m. eine Art Wachtelweizen (melampyrum nemorosum), Josch; — tudi: der Wiesenknopf (sanguisorba officinalis), Josch.
  37. šimpāns, m. der Schimpanse (troglodytes niger), Erj. (Ž.).
  38. šimšir, m. immergrüner Buxbaum (buxus sempervirens), Tuš. (R.); — iz hs.
  39. širokoramàt, -áta, adj. breitschulterig, C.
  40. šı̑rom, adv. = široma, BlKr.
  41. šı̑roma, adv. in die Breite, C.; — weit und breit, weit herum, C., — weit voneinander, Ravn.- Cig.; roke š. držati, C.; duri so š. odprte, Z.; vse gre široma (= narazen), BlKr.
  42. šišmìš, -míša, m. 1) die Spitzmaus (sorex), Mur., Cig., Jan.; — 2) die Fledermaus, Z., jvzhŠt.; die Speckmaus (vespertilio noctula), Frey. (F.); morski š., — die Seefledermaus (malthe), Erj. (Torb.).
  43. škáfoma, adv. schaffweise: š. vodo nositi, LjZv.
  44. škȃmlja, f. neka stolica, Mariborska ok.- C.; — der Schemel, C.; škamlje tvojim nogam, Krelj; — prim. stsl. skamija, stvn. scamal, nem. Schemel, lat. scamnum, C.
  45. šklámbor, m. = žlambor, Dol., Polj.
  46. šklę̑mfa, f. etwas Schlotterndes, in den Theilen Klapperndes, Unbrauchbares, Levst. (Rok.); oče so bili vajeni stare šklemfe (= ure), Glas.; (o stari kravi), Levst. (Rok.); — psovka stari ženski, M., Z., Levst. (Rok.); pojdi, stara šklemfa! jvzhŠt.
  47. šklę̑mfast, adj. schlotternd, wackelnd, klapperig, M.; — schlecht, unbrauchbar, M.
  48. šklemfáti, -ȃm, vb. impf. klirren, schlottern, klappern, schepern: ubit zvon, podkov šklemfa, Z.
  49. šklę́mfniti, šklę̑mfnem, vb. pf. 1) einen Knacklaut von sich geben: kljuka je šklemfnila, Zora; — 2) mit dem Finger schlagen, C.
  50. šklemfudráti, -ȃm, vb. impf. = šklefetati, Ljub.- Levst. (Rok.).
  51. šklę́mpav, adj. hinkend, Št.- Vest., C., Trst. (Let.).
  52. škǫ̑mp, m. = škompa, KrGora.
  53. škǫ̑mpa, f. = škopa, Gor.
  54. škomȓda, f. = konj a. koza, ki jo o pustu jezdijo, C., vzhŠt.
  55. škomŕdati, -mȓdam, vb. impf. wackelnd gehen: pijanec škomrda, C.; — prim. mrdati se.
  56. škomŕditi se, -mȓdim se, vb. impf. die Stirne runzeln, ein finsteres Gesicht machen, C.
  57. škrámbəlj, -blja, m. = krempelj, C.; jastreb ima na nogah krepke škramblje, ogr.- Valj. (Rad); — prim. škrabati.
  58. škrámbol, m. = škramola, ein hohler Baum, die Baumhöhle, Cig., C.
  59. škrámbolast, adj. hohl: škrambolasto drevje, Z., LjZv.
  60. škrámola, f. = skramola, ein hohler Baum, Rib.- Mik., Kr.- Valj. (Rad); die Baumhöhle, Levst. (Beč.).
  61. škrȃmpati, -am, vb. impf. = škrabati, C.
  62. škrámpəlj, -plja, m. = škrambelj, krempelj, Trst. (Let.).
  63. škrémen, -ę́na, m., C., pogl. kremen.
  64. škrę́mpəlj, -plja, m., Mur., pogl. krempelj.
  65. škrempljáč, m. eine Weinrebe mit Ranken, C.
  66. škrı̑cman, m. ein Mann, der einen Herrenrock (suknjo na škrice) trägt, C., Lašče- Levst. (Rok.).
  67. škȗmpa, f. die Schelmerei, der Possen, C.; der Verdruss, die Verlegenheit, die man jemandem bereitet, Fr.- C.; — prim. češ. škumpa, Verweis.
  68. škȗmpati, -am, vb. impf. š. komu, jemandem einen Possen spielen, ihm Verlegenheit bereiten, C.
  69. škúmpav, adj. possenhaft, C.
  70. škúmpavəc, -vca, m. einer, der gerne jemandem einen Possen spielt, der Boshafte, der Schelmische, C.
  71. šlẹ̀m, šlẹ́ma, m. 1) der Helm, Jan., Cig. (T.), Jurč. (Tug.), Vrt., Vest.; — 2) žarni šlem (neki morski polž), feuriger Ofen (cassis), Erj. (Z.); — stsl.
  72. šlẹ́mast, adj. helmförmig, Jan.
  73. šmàn, adv. etwa, vielleicht, Kras- Mik.; — prim. zahman, zaman, Mik.
  74. šmarčeváti, -ȗjem, vb. impf. na sv. Martina dan se gostiti, C.
  75. šmȃrčica, f. sv. Martina dan, Jan., Rož.- Kres.
  76. šmárən, -rna, m. = šmarni dan (praznik), der Frauentag: veliki, mali š., der Groß-, Kleinfrauentag, Kr.; — prim. šmarni.
  77. šmargę̑tica, f. neka trava po vinogradih, C.; neko jabolko, C.; neka zgodnja hruška, C.
  78. šmárijni, adj., pogl. šmaren.
  79. šmarję̑tnica, f. neka hruška, C.
  80. šmȃrnəc, -rnəca, (-rənca), m. = pajek s šmarnim križem na hrbtu, Glas.
  81. šmárni, adj. = sv. Marije, Marien-; šmarni dan, praznik, Cig., Jan.; š. tolar, šmarna petica (srbrnjaki s podobo Matere božje); š. križ, neko zvezdje, Dol.- M.; — šmarna detelja, die Kornwicke (coronilla), Jan., Medv. (Rok.); — šmarna meta, die Marienminze (tanacetum balsamita), Cig.; — šmarno jabolko, der Marienapfel, Cig.; — šmarni križ, die Kreuzwurz (senecio), Cig.; — (šmarijni, Jurč., Levst. [Zb. sp.]); (iz: šmarijin).
  82. šmárnica, f. 1) der Hausrothschwanz (sylvia tithys), C., Frey. (F.), Erj. (Z.); — = taščica, das Rothkehlchen (sylvia rubecula), Cig., Hip. (Orb.), Frey. (F.); — 2) das Maiglöckchen (convallaria majalis); — 3) pl. šmarnice, die Maiandacht.
  83. šmę̑lj, m. = čmelj, čmrlj, Jarn., Mik.
  84. šmènc, šmę́nca, m. = šent, šment.
  85. šmę̑ncan, adj. = šentan; Oh, šmencano dekle, Npes.- Kres.
  86. šmènt, šmę́nta, m. = zlomek: šment in plent! Teufel! C.
  87. šmę̑ntan, adj. = šentan.
  88. šmę̑ntrga, f. teuflisches Ding, SlGor.- C., Z.
  89. šmíga, f. der Aufputz, die Zier, C.; — der Schein: za šmigo kaj storiti, C., Z.
  90. 1. šmígati, -am, vb. impf. aufputzen, zieren, C., Z.
  91. 2. šmígati, šmı̑gam, vb. impf. hinken, Hal.
  92. šmígav, adj. wankend ( v. den Füßen), Hal.- C.
  93. šmígavəc, -vca, m. die Primel (primula veris), C.
  94. šmigljàv, -áva, adj. = šmigav, Hal.- C.
  95. šmihę̑lščnik, m. der Monat September, C.
  96. šmŕkati, šmȓkam, vb. impf. = smrkati, C.
  97. šmrkȃvs, m. ein Kraut, C.; = ščavje, der Sauerampfer (rumex), Notr.- Valj. (Rad).
  98. šmŕkəlj, -klja, m. = smrkelj, Habd.- Mik., C.
  99. šmrkolı̑n, m. = smrkolin, BlKr.
  100. šọ̑łmaštər, -štra, m. der Schulmeister; (tudi: -mošter, -mešter); — iz nem.

   13.401 13.501 13.601 13.701 13.801 13.901 14.001 14.101 14.201 14.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA