Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (13.801-13.900)

  1. strmobiják, m. der Wasserfall, der Katarakt, Cig.; — prim. strmolijak.
  2. strmǫ̑ča, f. die Steile, C.
  3. strmočína, f. eine steile Gegend, Svet. (Rok.), Hal.- C.
  4. strmoglàv, -gláva, adj. jähe, steil, Jan.; s. prepad, Dol.; strmoglavo, kopfüber, Jan., Dol.
  5. strmogláviti, -glȃvim, vb. pf. kopfüber stürzen, stürzen, C., Štrek., nk., Dol.; s. se, sich stürzen, Dol.
  6. strmoglávljati, -am, vb. impf. ad strmoglaviti, nk.
  7. strmoglèd, -glę́da, adj. starr blickend, Z.; unfreundlich blickend, Cig., Levst. (Zb. sp.).
  8. strmolè, -ę́ta, m. = človek, kateri strmo gleda, Lašče- Erj. (Torb.).
  9. strmoliják, m. der Wassersturz (" nach andern strmobijak", Mik.).
  10. strmọ̑st, f. die Steilheit.
  11. strmóta, f. die Steile.
  12. strmótən, -tna, adj. steil, Z.
  13. strmotína, f. die Steile, Dict., C.
  14. strmovína, f. die Steile, C.
  15. strmovı̑t, adj. voll steiler Felsen, Mur.; — sehr steil, Mur., Jan.
  16. strmovı̑tost, f. der Reichthum an Steilen, große Steile, Mur.
  17. strmovlàk, -vláka, m. die Drahtseilbahn, Jan. (H.).
  18. stròm, stróma, m. 1) das Dach, die Laube eines Schäfers, C., Z.; kozar, ovčar spi v kozari pod stromom, Z.; — 2) pl. stromi = stromice, Meg.- Mik.
  19. stromíce, f. pl. eine Art Strümpfe ohne Socken, C., Meg.- Mik.
  20. stromíti, * -ím, vb. impf. emporrichten, Cig.; kako je ona (veverica) hvost po koncu stromila! Let.
  21. stromljati, -am, vb. impf., Cig., pogl. strumljati.
  22. strujemèr, -mę́ra, m. das Rheometer, Cig. (T.).
  23. strúmati, -am, vb. impf. steuern, V.-Cig.; s. ali krmiti, Vod. (Izb. sp.).
  24. strúmen, -mę́na, m. 1) die Wasserströmung, der Wasserstrom, C., Zora; voda, potok ima močen strumen, s strumenom plavati, C.; die Hauptströmung eines Flusses, vzhŠt.- C.; — 2) = struga (Flussarm), C.; — 3) die Windströmung, der Windstrich, C.
  25. strúmən, -mna, adj. straff: strumno napeta tetiv, Bes.; vrv je strumna, hlače so strumne (= napete), Mik. (Et.); — stramm: hoja mu je trdna in strumna, Bes.
  26. strumena, f. (?) der Steigbügel, Alas.
  27. strúmenjak, m. der Steigbügel, Valj. (Rad).
  28. strúmljati, -am, vb. impf. steuern, Cig., Notr.; — fantič, ki na malih saneh spredaj sedi, strumlja, Ig (Dol.).
  29. strumníti, -ím, vb. impf. (ein Seil) anziehen, Cig.; — prim. strumen ( adj.).
  30. stúmbəlj, -blja, m. = stublo, ein hohler, aufrechtstehender Stamm als Brunneneinfassung, C.
  31. stȗmpati, -am, vb. pf. = 2. stopiti (abstumpfen), Cig.
  32. sublimāt, m. prehlapina, das Sublimat ( chem.), Cig. (T.).
  33. sublimováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) prehlapovati (-piti), sublimieren, Cig. (T.).
  34. subnormāla, f. črta podpravilnica, die Subnormale ( math.), Cig. (T.).
  35. subsúmpcija, f. podvod, die Subsumption, Cig. (T.).
  36. suhomrázica, f. trockene Kälte, Cig.; offener Frost, Cig.
  37. suhozę̑məc, -mca, m. der Landbewohner (im Gegensatz zum Seemann), Cig. (T.).
  38. suhozę̑məljski, adj. = suhozemski, DZkr.
  39. suhozẹ́mski, adj. festländisch, Land-: suhozemske živali, Erj. ( LjZv.).
  40. sȗm, m. der Verdacht, Guts., Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.; na sumu imeti koga, jemanden im Verdachte haben; sum bije, leti na koga, man hat jemanden im Verdacht; na s. devati koga, jemanden verdächtigen, nk.; sum gre, es verbreitet sich das Gerede, Cig.; — prim. sumen, m.
  41. sumānd, m. seštevanec, der Summand, Cel. (Ar.).
  42. sumȃrčica, f. der Tag des hl. Martinus: ob sumarčici so gosi tolste, Meg.- Mik.
  43. súmən, -mna, m. na sumnu se držati, auf der Hut sein, Škrinj.- Valj. (Rad).
  44. súmən, -mna, adj. 1) verdächtig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; sumno blago, verdächtige Ware, Levst. (Nauk); — 2) argwöhnisch, eifersüchtig, Vod. (Izb. sp.).
  45. sumežljìv, -íva, adj. gerne verdächtigend, Mik.- Cig. (T.); argwöhnisch, Z.; — pogl. sumnežljiv.
  46. sumežljívost, f. der Argwohn, Cig. (T.).
  47. sumíčiti, -ı̑čim, vb. impf. = sumničiti, Dol.
  48. súmiti, -im, vb. impf. argwöhnen; s. koga ali na koga, jemanden im Verdachte haben; — jaz bi si sumil, ich möchte vermuthen, Dol.- Svet. (Rok.); — pogl. sumneti.
  49. sȗmlja, f., C., Kremp.- M.; pogl. sumnja.
  50. sȗmljaj, m. der Verdachtsgrund, Jan.
  51. sumljáti se, -ȃm se, vb. impf. 1) im Verdachte haben: s. se na koga, C.; — 2) sich hüten, sich inacht nehmen: sumljaj se hudega dela, (som-) Hal.- C.
  52. súmljenje, n. = sumnenje, Cig.
  53. sumljìv, -íva, adj. 1) argwöhnisch, Mur.; — eifersüchtig, Cig.; — 2) = sumen 1), verdächtig, Mur., Cig., Jan., nk.
  54. sumljı̑vəc, -vca, m. der Argwöhnische, der Eifersüchtler, Cig.
  55. sumljívost, f. 1) die Geneigtheit zum Argwohn, Mur., Cig., Jan.; das Misstrauen, die Eifersucht, Cig., Jan.; — 2) = sumnost, die Verdächtigkeit, Cig., Jan.
  56. súmnẹnje, n. der Verdacht, die Muthmaßung, Meg.; — der Zweifel, Cig. (T.).
  57. súmnẹti, -im, vb. impf. 1) argwöhnen, (sumniti) Guts., Cig.; o zvestobi s., Vrt.; na koga s., jemanden im Verdacht haben, auf ihn eifersüchtig sein, C.; sumneč, eifersüchtig, Dalm.; hudo s. (sumniti) nad zvestimi ženami, Vod. (Izb. sp.); — zweifeln, C.; = s. (se), Cig. (T.); jaz se ne sumnim ("somnim") več, da bo mir, Vod. (Nov.); — 2) s. se, ("sumniti se") muthmaßen, Meg., Dict.; vermuthen: kadar se svet bode najmanje sumnel ("sumnil"), Krelj; (tudi: kadar se mu ne bode sumnilo ali zdelo, Krelj); da bi nihče ne menil ali se sumnel ("sumnil"), da so žene kamen odvalile, Krelj; naglo bo črez tebe obpuščenje prišlo, katerega se ne boš sumnela ("sumnila"), Dalm.; — 3) s. se, sich inacht nehmen, vorsichtig sein, C.; vi izraelski možje, sumnite se zavoljo teh ljudi, Trub.
  58. sȗmnež, m. der Verdacht, C.
  59. sumnežljìv, -íva, adj. argwöhnisch, Meg., C.
  60. sumnežljívost, f. der Hang zum Argwohn, C., Hip. (Orb.); — die Zweifelsucht, Cig. (T.).
  61. sumníčiti, -ı̑čim, vb. impf. verdächtigen, C., nk.
  62. sumničljìv, -íva, adj. verdächtigend, C.
  63. sumnı̑čnik, m. der Verdächtiger, SlN.
  64. súmniti, -im, vb. impf. warnen: od takovih nas prorok sumni ali opomina, Krelj; nas nikdar nẹ́ pred božjim srdom sumnil ali, da bi se ga varovali, opominal, Krelj.
  65. sumnìv, -íva, adj. = sumen, argwöhnisch: mi smo njemu sumnivi, Krelj.
  66. sumnı̑vəc, -vca, m. der Argwöhnische, der Eifersüchtige, C., Vod. (Izb. sp.).
  67. sumnı̑vka, f. die Argwöhnische, die Eifersüchtige, C., Vod. (Izb. sp.).
  68. sumnívost, f. der Hang zum Argwohn, die Eifersucht, C., Vod. (Izb. sp.); — die Zweifelsucht, Cig. (T.).
  69. sȗmnja, f. die Muthmaßung, der Wahn, Cig., C.; v sumnji biti in misliti, in dem Wahne befangen sein und glauben, Krelj; — der Argwohn, der Verdacht, Guts., Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Mik., nk.; sumnja leti na zatoženca od več strani ob enem, Levst. (Nauk); — der Zweifel, das Bedenken, V.-Cig., Jan., C.; brez sumnje, ohne Zweifel, Cig., Krelj; ljudje so v sumnji bili, Krelj.
  70. sumnjáč, m. der Zweifler: s. v verskih rečeh, der Glaubenszweifler, Cig.
  71. sumnjáti, -ȃm, vb. impf. argwöhnen, Zv.; muthmaßen, Cig., Žnid.; — zweifeln, C., Cig. (T.); — ahnen, Žnid.; — sumnja se mi, es scheint mir, V.-Cig.
  72. sumnjȃvəc, -vca, m. der Zweifler, Cig.
  73. sumnjìv, -íva, adj. 1) argwöhnisch, Z.; — 2) = sumen 1), verdächtig, Jan.; sumnjive prikazni, Erj. (Izb. sp.); hodil je sumnjivo okolo mene, Zv.
  74. sumnjı̑vəc, -vca, m. der Argwöhnische, Z.
  75. sumnjívost, f. der Hang zum Argwohn: bridke dni napravlja s., Cv.; die Eifersucht: s. je večna spremljevavka ljubezni, Jurč.
  76. súmnost, f. die Verdächtigkeit, Cig.
  77. súmpor, m. der Schwefel, kajk.- Valj. (Rad); (sumper: da te sumper vzame! Pjk. [Črt.]).
  78. súmrak, m., pogl. somrak.
  79. sȗrma, f. das Antimon, Cig. (T.); — rus.
  80. suromǫ́kəł, -kla, adj. roh: s. človek = surov človek, (saramokel) Vas Krn- Erj. (Torb.).
  81. sušmȃd, f. das Dürricht, Mur., Cig., Jan., C., Met.; dürres Reisig, Mik.; dürres Gestrüpp, C.
  82. sȗšmanik, m. = sušnik 2), das Pfropfreis, C.
  83. svẹtlomèr, -mę́ra, m. der Lichtstärkemesser, das Photometer, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  84. svẹtlomę̑rje, n. die Lichtmessung, Cig. (T.).
  85. svẹtlomę̑rstvọ, n. die Lichtmesskunst, die Photometrie, Cig. (T.).
  86. svẹtlomǫ́dər, -dra, adj. hellblau, Cig.
  87. svẹtlorumèn, -éna, adj. hellgelb.
  88. svetohlı̑mba, f. die Frömmelei, Cig.
  89. svẹtomę̑rəc, -rca, m. der Geometer, Cig.; pogl. zemljemerec.
  90. svetopísəmski, adj. die hl. Schrift betreffend, biblisch, Bibel-, Mur., Cig., Jan., nk.; svetopisemska beseda, razlaga, C., Cig.
  91. svetoskrȗmba, f. die Heiligthumschändung, nk.
  92. svitomèr, -mę́ra, m. das Photometer, Jan. (H.).
  93. svobodnomı̑səłn, adj. freigesinnt, Cig., nk.; (svobodom-, Jan.).
  94. svobodnomı̑səłnik, m. der Freisinnige, Cig., nk.
  95. svobodnomı̑səłnost, f. die Freisinnigkeit, Cig., nk.
  96. svobodomı̑səłn, adj., Jan., pogl. svobodnomiseln.
  97. šámər, -mra, m. 1) die Missgeburt, der Krüppel, Cig.; — ein verkrüppelter Baum, C.; — die Abart, die Spielart, Cig., C.; — 2) = neumen človek, Lašče- Erj. (Torb.).
  98. šȃmlja, f. ein alberner Mensch; — prim. hamlja; bav. haimpel, der Tropf, Levst. (Rok.).
  99. šȃmljast, adv. albern.
  100. šamljáti, -ȃm, vb. impf. albern reden, Cig.; — ungeschickt gehen, C.; — herumstöbern, M.

   13.301 13.401 13.501 13.601 13.701 13.801 13.901 14.001 14.101 14.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA