Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (13.701-13.800)

  1. srȃmnica, f. 1) = sramna kost, das Schambein, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) die weibliche Scham, C., DZ.
  2. srȃmničən, -čna, adj. Schambein-, Cig.
  3. sramnokúžən, -žna, adj. syphilitisch, Cig., Jan.; kri sramnokužnega človeka je hud strup, Vrtov. (Km. k.).
  4. srámnost, f. die Schamhaftigkeit, die Verschämtheit, Mur., V.-Cig., Jan.
  5. sramǫ̑ča, f. = sramota, Jan. (Slovn.).
  6. sramočénje, n. die Beschämung, die Beschimpfung, die Schändung.
  7. sramodẹ̑jəc, -jca, m. der Unzüchtige, Jan. (H.).
  8. sramodẹ̑jstvən, -stvəna, adj. unzüchtig, Jan. (H.).
  9. sramodẹ̑jstvọ, n. die Unzucht, Levst. (Nauk).
  10. sramopìs, -písa, m. die Schmähschrift, Cig. (T.), Zv.
  11. sramost, f. = sramota, vzhŠt.- C.
  12. srámot, f. die Schande, Jan.; s sramotjo, Trub., Dalm., Krelj; — na srámot komu kaj učiniti, jemandem etwas zutrotz thun, kajk.- Valj. (Rad).
  13. sramóta, f. 1) die Schande, die Schmach, der Schimpf; to je sramota! na sramoto postaviti koga, jemanden beschämen, zuschanden machen; = v sramoto pripraviti, Cig.; — 2) moška, ženska s., die männliche, weibliche Scham, C., BlKr.
  14. sramótən, -tna, adj. schändlich, schimpflich, schmählich, entehrend; sramotno dejanje; Schimpf-, Schand-; sramotni oder, der Pranger, Cig.
  15. sramotíca, f. das Schimpfwort, die Beschimpfung, C.
  16. sramotíłən, -łna, adj. schändend, entehrend, beschämend, Cig., Jan., nk.; sramotı̑łni spis, die Schmähschrift, das Pamphlet, Jan., nk.
  17. sramotíšče, n. der Pranger, Jan. (H.).
  18. sramotı̑telj, m. der Entehrer, der Beschimpfer, C.
  19. sramotı̑təv, -tve, f. die Beschämung, die Entehrung, die Schändung, die Beschimpfung, Jan.
  20. sramotíti, -ím, vb. impf. Schande, Schimpf jemandem verursachen, ihn entehren, bloßstellen; svoj stan s., hudobni sam sebe sramoti, Dalm.- Valj. (Rad); otrok, kateri je svoji volji prepuščen, svojo mater sramoti, Škrinj.- Valj. (Rad); — beschimpfen, schmähen, Mur., Cig., Jan., nk.
  21. sramotı̑vəc, -vca, m. der Schänder, der Entehrer, Cig., Jan.; bili so pa tudi mladeniči sramotivci v deželi, kateri so vse gnusobe nevernikov delali, Jap. (Sv. p.); — der Schmäher, der Verspotter, Cig., M.
  22. sramotı̑vka, f. die Schänderin: s. rodu, Zora; — die Schmäherin, Cig.
  23. sramotljìv, -íva, adj. schändlich, schimpflich, Mur., Cig., C.
  24. sramotljívost, f. die Schändlichkeit, die Schimpflichkeit, Cig.
  25. sramotník, m. der Lästerer, Krelj; der Verspotter, Dict.
  26. sramótnost, f. die Schändlichkeit, die Schimpflichkeit.
  27. sramovȃnje, n. die Bethätigung des Schamgefühles; sramovanja vredni grehi, Valj. (Rad).
  28. sramováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich schämen; mlade žene se ne sramujejo psalme peti, Trav.- Valj. (Rad); s. se česa; s. se pred kom.
  29. srȃmsa, f. = čremsa, Mur., Cig., Jan., Josch, Celovška ok.
  30. sȓcema, adv. herzlich: s. rad, C., Z.
  31. srẹ̑dmo, adv. mittelmäßig, Meg.- Mik.
  32. srẹdnjevisokonẹ́mški, adj. mittelhochdeutsch, nk.
  33. srẹdozę̑məljski, adj. = sredozemen, Cig., Jan.
  34. srẹdozę́mən, -mna, adj. Mittellands-, mittelländisch: sredozemno gorovje, morje, Cig., Cig. (T.); — rus.
  35. srẹdozę̑mski, adj. = sredozemen, Jan. (H.).
  36. srẹdozı̑məc, -mca, m. 1) ein Heiliger, dessen Gedächtnistag in die Mitte des Winters fällt, C., Svet. (Rok.), Lašče- Levst. (Rok.); mraz kakor o sredozimcih, Z.; — 2) ein in der Mitte des Winters geborener Mensch, C.
  37. srẹdzíma, f. die Mitte des Winters, Mur., Danj.- Mik.
  38. srẹdzímski, adj. zur Mitte des Winters gehörig, Mur.
  39. srę̑msa, f. = čremsa, Jan., Valj. (Rad).
  40. srę̑mša, f. = čremsa, Mik., Valj. (Rad).
  41. stalagmīt, m. stoječ kapnik, der Stalagmit.
  42. stȃnoma, adv. im Quartier: kje si stanoma? Polj., Črni Vrh ( Notr.)- Svet. (Rok.).
  43. staropísəmski, adj. paläographisch, Cig.
  44. staropísəmstvọ, n. die Paläographie, Cig., Jan.
  45. stȃvkoma, adv. 1) mandelweise, Cig.; — 2) satzweise, Cig.
  46. stəmnẹ́ti, -ím, vb. pf. = stemniti se, Jan. (H.).
  47. stəmníti se, -ím se, vb. pf. sich verfinstern; stemnilo se je, es ist finster geworden.
  48. stẹnolòm, -lǫ́ma, m. der Mauerbrecher, der Sturmbock, Cig., Jan.
  49. stereometrı̑ja, f. telomerstvo, die Stereometrie, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  50. stę̑žkoma, adv. mit Mühe, Cig., Jan.; kaum, C.
  51. stı̑homa, adv. versweise, Jan. (H.).
  52. stihomę̑rstvọ, n. die Versmessung, Jan.
  53. stı̑koma, adv. knapp aneinander, Jan., C.; s. zvezan, innig verbunden, Cig.
  54. stı̑skoma, adv. s. sešiti kaj (tako, da ni roba), Rand an Rand nähen, Ljub., Dol.
  55. stiskomèr, -mę́ra, m. das Sympiëzometer, Cig. (T.).
  56. stȏłpcema, adv. colonnenweise, Cig. (T.).
  57. stómbəlj, -blja, m. ein hohler Baum als Brunnenröhre, C.
  58. stǫ̑pnjema, adv. stufenweise, gradatim, Jan.
  59. stopnjemèr, -mę́ra, m. der Gradmesser, Cig.
  60. stǫ̑poma, adv. schrittweise, Jarn., Cig., Jan., Nov.- C.
  61. stopomę́rən, -rna, adj. metrisch, Cig.
  62. stopomę̑rje, n. die Metrik, Cig.
  63. stọ̑pram, adv. = stoprv, še le, Prip.- Mik., Navr. (Let., Kop. sp.).
  64. stotínoma, adv. hundertweise, Jan. (H.).
  65. strȃhoma, adv. mit Furcht, schüchtern, Mur., Cig., Jan., C.; s. kaj storiti, Cig.; tudi: strahọ́ma, Met., Dol.- Levst. (Rok.).
  66. strahomǫ̑ž, m. der Popanz, Vrt.
  67. stráma, f. 1) das Stützholz am Schlitten, Rib.- M., Gor.- Z.; — 2) der Tölpel, der Narr, C., Z.
  68. strȃmljež, m. der Tölpel, Zora.
  69. strámor, -rja, m. der Riese, Mur., Mik.; stramorji, zur Strafe in Steine verwandelte Riesen, Z., Pjk. (Črt.).
  70. strȃnoma, adv. 1) seitwärts, C.; — 2) theils, C.; s. — s., einerseits — anderseits, Zora; — strichweise, Z.
  71. strȃžmeštər, -tra, m. der Wachtmeister (Rangstufe in der Cavallerie), C.; (po češ. stražmistr).
  72. strȃžmojstər, -stra, m. = stražmešter, DZ.
  73. stȓdoma, adv. s. ali strmo se obnašati, sich gespreizt benehmen, Vrtov. (Km. k.).
  74. strẹ̑m, m. das Vordach, Cig., Jan.; — die Laube, C.; — prim. stsl. trêmъ, der Thurm.
  75. strẹ́mati, -mam, -mljem, vb. impf. zaudern, vzhŠt., ogr.- C.; — s. se, ohne Beschäftigung herumlungern, C.; — prim. strmeti (?).
  76. stréme, -mę́na, n. 1) = stremen 2): davi se umijem, razčešem, podvežem stremeni, Jurč.; (golenice njegovih črevljev) niso več segale do kolena in do stremen, Jurč.; — 2) = stremen 4), die Holzfaser, C.
  77. strémen, -mę́na, m. 1) der Steigbügel, Mur., Cig., Jan.; — der Steigbügel im Ohre, Cig. (T.); — 2) die Lasche, das Stiefelohr, Mur., C., Dol.; ein demselben Zwecke dienender Riemen, Lašče- Levst. (Rok.); stremena podvezati, die kurze Hose an den Laschen anbinden, Jurč.; med stremeni in črevlji se vidijo plave nogavice, Glas.; — nogaviški s., das Strumpfband, Jurč.; — 3) der einzelne Faden eines Strickes, einer Schnur u. dgl., Cig., Jan.; vrv, vrvca v dva, tri stremene, aus zwei, drei Fäden gesponnen, gedreht, V.-Cig., Gor.; — cesta se loči v dva stremena, die Straße theilt sich in zwei Arme, C.; — 4) die Faser in den Pflanzen, Cig.; — der Strahl ( bot.): strženovi stremeni, die Markstrahlen, C., Tuš. (B.); — der Strahl ( min.), V.-Cig. (T.).
  78. stremę́nast, adj. faserig: stremenasta dlaka, C.
  79. stremenàt, -áta, adj. strahlig, Jan. (H.); — prim. stremen 4).
  80. stremeníca, f. 1) der Steigbügelriemen, C.; — 2) verižica na ojesu, ki se pripne konju na homot, (strm-) Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) trta, s katero je lestvica na vozu k ročici privezana, Notr., Ig (Dol.).
  81. stremenják, m. der Steigbügelriemen, Cig.
  82. stremę́novəc, -vca, m. der Strahlenkies, Cig. (T.), C.
  83. stȓkoma, adv. knapp aneinander, C.
  84. stȓm, -ı̑, f. die Steile, Jan., Gor.; potok pada s strmi, Let.; črez grm in s., über Stock und Stein, SlN., Zora; s. in plan, Zora.
  85. stŕm, adj. 1) steil, jäh, abschüssig; strma pot; strm hrib; strmo rebro, ein jäher Abhang, Cig. (T.); — strmi kot, ein rechter Winkel, Cig.; — strmo = po koncu, aufrecht, C.; — 2) starr (vor Staunen): vsa strma mu reče, Ravn.; strmo gledati, starr blicken.
  86. strmȃł, -li, f. steiler Boden, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  87. strmȃn, -mnà, adj. = 2. strmen, Levst. (Pril.); Težka je pot in hrib strman, Greg.
  88. strmčína, f. = strm svet: das Grabeland (strmečina), Cig.
  89. stȓməc, -mca, m. 1) ein steiler Abhang, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov.; — 2) die Steile: obronek cestnega nasipa ima črez 1 1/2 črevelj strmca, die Dammböschungen sind steiler als 1 1/2 füßig, DZ.; — 3) das Stromgefälle, Cig., Jan., Cig. (T.); voda ima malo strmca, Notr.; tu ima Sava neznaten strmec, Erj. (Izb. sp.); uravnane vode bodo imele večji strmec, Levst. (Močv.); prečni s., das Quergefälle, Levst. (Cest.).
  90. strmę̑n, f. die Steile, C.; die Stelle im Bache, wo das Wasser reißend fließt, C.; — (tudi: strmę̑n, m., SlGor.).
  91. 1. strmę̑n, adj. = strm, Jan.
  92. 2. stŕmən, -mna, adj. = strm, Mur.; strmne gore, Npes.-Vraz.
  93. strmenı̑t, adj. steil, Jan. (H.).
  94. strmẹ̑nje, n. das Staunen.
  95. strmẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) emporragen, Cig., Jan., C.; kvišku s., emporstarren, Cig.; — 2) vor Staunen starr sein, staunen; s. nad čim, etwas anstaunen; — 3) starr blicken; pred sebe s., Glas.; začel je s. tja ob sodnikovem vrtu, Jurč.
  96. strmíca, f. ein steiler Abhang, Cig.; spustimo se po strmici v spodnje mesto, Zv.
  97. strmı̑čək, -čka, m. der Zeisig, Št.- Cig., C.
  98. strmína, f. die Jähe, ein steiler Abhang; — eine schiefe Ebene, Sen. (Fiz.).
  99. stȓmkast, adj. etwas steil, Mur.
  100. strmnína, f. = strmina, M.

   13.201 13.301 13.401 13.501 13.601 13.701 13.801 13.901 14.001 14.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA