Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (13.601-13.700)

  1. spomı̑n, m. 1) ein Zeichen als Mahnung, Vorbedeutung u. dgl.; spomin se glasi, kadar ima kdo umreti: ali tolče kje, ali zvoni, ali pride bela podoba, pa spet zgine itd., Zora; — 2) das Erinnerungsvermögen, das Gedächtnis; dober s. imeti; slabega spomina biti, ein schwaches Gedächtnis haben; iz spomina vedeti, auswendig wissen, Cig.; — 3) die Erinnerung, das Andenken; za s. komu kaj dati; v s. slavne zmage, zum Andenken an den glorreichen Sieg; v dobrem spominu koga ohraniti; — das Gedächtnis der Verstorbenen im kirchlichen Gebet, jvzhŠt.; — das Todtenamt am Sterbetag, vzhŠt.- C.; — die Erforschung des Gewissens, Rez.- C.
  2. spomínati, -am, vb. impf. ad spomeniti; 1) erwähnen, Raič (Slov.); nje sveto ime gostokrat spominajo, kajk.- Valj. (Rad); s. in častito obhajati, Jsvkr.; s. od koga, von jemandem Erwähnung thun, ogr.- Let.; — 2) s. se, = spominjati se, sich erinnern, C., Vrt., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — 3) s. se, = pominati se, ein Gespräch führen, C., vzhŠt.
  3. spomı̑nčica, f., Jan., pogl. spominščica 1) in 2).
  4. spomı̑nək, -nka, m. 1) dem. spomin; die Erinnerung, das Andenken, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) das Erinnerungszeichen ( z. B. ein Bildchen), Ig (Dol.); — = spomenik, das Denkmal, das Monument, Mur., Cig., Jan., nk.; (bolje: spominík, iz: spominnik, Škrab. [Cv.]).
  5. spominják, m. das Erinnerungsbuch (Album), Jan.
  6. spomínjanje, n. das Erinnern, das Erwähnen.
  7. spomínjati, -am, vb. impf. ad spomniti; 1) erinnern; — vorbedeuten, Cig.; — in Erinnerung bringen, erwähnen, Cig., Vrt.; s. kaj, tudi: s. česa, Cig.; — 2) s. se, sich erinnern, gedenken, sich besinnen; s. se koga, česa; tudi: s. se na koga, na kaj; — 3) s. na koga, an jemanden denken; Dekle kitice nareja, Pa na ljubčeka spominja, Npes.- M.
  8. spominováti, -ȗjem, vb. impf. 1) s. kaj, an etwas denken: s. poslednjo sodbo, Schönl.; — s. koga, jemandes Andenken feiern, Svet. (Rok.); — 2) s. se, = spominjati se, sich erinnern, Z.; — 3) s. se = spomenjati se, spomenkovati se, Dict.
  9. spomı̑nski, adj. Erinnerungs-, Gedenk-, Cig., Jan.; spominski denar, die Denkmünze, Cig.; spominski zapiski, Memoiren, Jan.; spominska plošča, die Denktafel, SlN.
  10. spomı̑nščak, m. eine Art Brot, das für das Fest der hl. drei Könige gebacken wird, Poh.- C.
  11. spomı̑nščica, f. 1) die Denkmünze, Jan. (H.); — 2) das Vergissmeinnicht (myosotis palustris), Cv.
  12. spomı̑nščina, f. das Andenken, Mur., Ravn.- Valj. (Rad); — das Denkmal, Mur., Cig.
  13. spomı̑nščnik, m. = spominščak, Poh.- C.
  14. spomísliti, -mı̑slim, vb. pf. = pomisliti; gedenken, an etwas denken: s. kaj, na kaj, Boh., Dalm.; spomislite, kako je on vam pravil, Trub.; na grehe moje mladosti ne spomisli! Trub.
  15. spomíšljati, -am, vb. impf. ad spomisliti, Krelj.
  16. spomlȃd, f. der Frühling; na spọ̑mlad, in der Frühlingszeit, Cv.; drevo se spomlad ( nam. v spomlad, im Frühlinge) razraste, Krelj; — prim. vzpomlad, pomlad.
  17. spomladánjče, -eta, n. ein im Frühjahr geworfenes Schwein, Ravn. (Abc.).
  18. spomladánjəc, -nca, m. der Frischling, Mur., Cig.
  19. spomladánji, adj. = pomladanji, Frühlings-: s. čas, Z.
  20. spomladánski, adj. Frühlings-; s. čas, -sko solnce.
  21. spomlȃdən, -dna, adj. = spomladnji, Frühlings-; spomladna rastlina, Cig.
  22. spomlȃdi, adv. im Frühlinge.
  23. spomladíšče, n. der Frühlingspunkt, C., Sen. (Fiz.).
  24. spomládnji, adj. Frühlings-, Mik.; spomladnje znamenje, Cig.; tudi: spọ̑mladnji: spomladnje ("spum-") rožice, Dict.
  25. spọ̑mniti, -nim, vb. pf. 1) erinnern; s. koga česa (an etwas); spomni me te reči! Cig.; nav. spomniti koga na kaj; — s. se, sich erinnern; s. se koga (česa), na koga (kaj); zdaj sem se spomnil, jetzt ist es mir eingefallen; spomni se me, kadar se ti bo dobro godilo! — 2) vb. impf. gedenken, Meg.; spomnite! seid eingedenk! Dict., Jsvkr.; s. na koga (kaj), Trub.; spomnite na moje besede! Krelj; ne spomni na pregreho moje mladosti! Kast.; Bog spomni na Noeta, Ravn.; Na-te bom spomnil, Dokler bom živ, Npes.-K.; — tudi: s. se, Kr.- Levst. (Zb. sp.), Mik. (V. Gr. IV. 313.); — prim. spomeniti.
  26. spomnjívost, f. das Erinnerungsvermögen, Jan.
  27. spomnováti, -ȗjem, vb. impf. = spominjati, Burg.
  28. spomóči, -mǫ́rem, vb. pf. s. si, sich helfen, Z.; (s. se, zu Vermögen kommen, Cig.); ( nam. vzp-?).
  29. spoprijẹ̑mati se, -am se, vb. impf. ad spoprijeti se, Z.
  30. sporazȗm, m. die Verständigung, das Einverständnis, Cig. (T.), nk.
  31. sporazȗmək, -mka, m. das Einverständnis, C., nk.
  32. sporazumẹ́ti se, -ẹ̑jem (-ẹ̑m) se, vb. pf. sich verständigen, nk.; upam, da se sporazumejemo, Cv.
  33. sporazumẹ́vati se, -am se, vb. impf. ad sporazumeti se; s. se s kom, mit jemandem sich zu verständigen suchen, nk.; — im Einverständnisse sein, sich vertragen; z vsem svetom se je lahko sporazumevala, Jurč.
  34. sporazúmiti se, -im se, vb. pf. = sporazumeti se, nk.
  35. sporazumljìv, -íva, adj. verständnisinnig: sporazumljivo namigniti komu, LjZv.
  36. sporę̑doma, adv. nacheinander, C., Skal.- Let.
  37. spǫ̑toma, adv. 1) auf dem Wege, unterwegs, im Vorbeigehen; s. kaj opraviti; vračaje se iz Bosne vzel je s sabo spotoma 40.000 kristijanov v Slavonijo, Navr. (Let.); — 2) gerades Weges, C.; Jezus gre sp. v tempelj, Ravn.; — unausgesetzt, Mur.; — sogleich, alsobald, Cig., Jan.; Jožef se s. vzdigne, Ravn.
  38. sprejèm, -ję́ma, m. 1) die Annahme, Jan.; die Aufnahme, der Empfang, Cig., Jan., nk.; — 2) na s., von Hand in Hand, wechselweise, alternativ: na s. peti, moliti, C.
  39. spreję̑ma, f. = sprejem, die An-, Auf-, Übernahme, Jan.
  40. sprejẹmȃłnica, f. das Aufnahmsgebäude, DZ.
  41. sprejẹ̑manje, n. das Aufnehmen, die Aufnahme; s. v društvo, v šolo; — der Empfang: s. gostov, denarja.
  42. sprejẹ̑mati, -am, vb. impf. ad sprejeti; aufnehmen, Mur., Cig., Jan., C., nk.; tajnik sprejema nove člane v društvo, nk.; novice z velikim veseljem s., nk.; nauke s., lernen, C.; — empfangen; goste, denarje s.; Me radi povsod imajo, Me oče, mat' sprejemajo, Npes.-K.; Vsi grejo sprejemat ga, Npes.-Schein.; — übernehmen, Jan.; s. (izprejemati) vojake na trden dopust dane, Levst. (Nauk).
  43. sprejẹmȃvəc, -vca, m. der Empfänger, der Bewillkommer, C.
  44. spreję̑mba, f. die Aufnahme: s. popotnikov, Cig.
  45. spreję̑mək, -mka, m. 1) = sprejem 1), sprejema, Jan.; — 2) = ono malo vina, ki ga uteče, kadar se pipa nastavlja, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  46. spreję́mən, -mna, adj. Aufnahms-: spreję̑mni list, der Aufnahmsschein, Cig.; — Empfangs-: sprejemna soba, das Empfangszimmer, nk.
  47. sprejemljìv, -íva, adj. 1) leutselig, C.; — 2) empfänglich, LjZv.
  48. sprejemljívost, f. die Empfänglichkeit, Jan., Levst. (Zb. sp.).
  49. spreję̑mnica, f. 1) der Aufnahmssaal, Zora; — 2) der Aufnahmsschein, Jan.; — 3) = prejemnica, der Empfangsschein, das Recepisse, DZ.
  50. spreję̑mščina, f. die Aufnahmstaxe, Nov., Let., DZkr.
  51. sprẹ̑koma, adv. querüber, Cig.; — prim. izprekoma.
  52. sprẹ̑ma, f. 1) die Begleitung, Z.; das Geleit, Cig.; — 2) = sprava 2), C.
  53. sprẹ̑mba, f. die Begleitung, Cig.; policijska s., DZ.
  54. sprẹ̑mən, -mna, adj. Geleits-: spremni list, der Geleitsbrief, Cig., Jan.
  55. spremı̑rom, adv. immerfort, Npes.-Vraz.
  56. sprẹmı̑təv, -tve, f. die Begleitung, Jan., C.
  57. sprẹ́miti, -im, vb. pf. begleiten; s. koga od hiše do ceste; (izp-, Trub.- Mik.).
  58. sprẹmı̑tva, f. = spremitev, Cig.
  59. sprẹmljáč, m. der Begleiter, C., Mik., Bes., (izp-) Levst. (Pril.).
  60. sprẹmljačíca, f. die Begleiterin, C.
  61. sprẹ́mljanje, n. das Begleiten.
  62. sprẹ́mljanka, f. die weibliche Person, die von jemandem begleitet wird, Jurč.
  63. sprẹ́mljati, -am, vb. impf. ad spremiti; begleiten; mrliča s., der Leiche folgen, Cig., Jan.
  64. sprẹ́mljavəc, -vca, m. der Begleiter, Dict., Mur., Cig., Jan., Dalm.; tudi: sprẹmljȃvəc, Mur.
  65. sprẹ́mljavka, f. die Begleiterin, Cig., Jan.
  66. sprẹ́mljenəc, -nca, m. der Geleitete, Cig.
  67. sprẹmljeváłən, -łna, adj. begleitend: spremljevȃłna straža, die Escorte, Jan. (H.).
  68. sprẹmljevȃnje, n. = spremljanje.
  69. sprẹmljeváti, -ȗjem, vb. impf. = spremljati.
  70. sprẹmljevȃvəc, -vca, m. der Begleiter, Jan., Valj. (Rad), nk.
  71. sprẹmljevȃvka, f. die Begleiterin, Jan., nk.
  72. sprẹ̑mnica, f. 1) die Begleiterin, nk.; — 2) der Trabant ( astr.), C., Jes.; — 3) der Geleitbrief, das Begleitschreiben, Jan., DZ.; poštna s., die Postbegleitadresse, nk.
  73. sprẹ̑mnik, m. der Begleiter, Mur., Jan., C., Let.
  74. sprẹmnína, f. das Geleitsgeld.
  75. sprẹ̑mništvọ, n. das Geleit, Mur.
  76. sprẹ̑mstvọ, n. die Begleitung, das Geleit, das Gefolge, Cig., Jan., nk.; vojaško s., Cig.
  77. sprı̑doma, adv. mit Nutzen, mit Erfolg, C.
  78. sprijèm, -ję́ma, m. ein feindlicher Zusammenstoß, Cig., Jan.
  79. sprijẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad sprijeti; empfangen, willkommen heißen, Jan.; — s. se, einander begrüßen, M.; ( nam. vzpr-).
  80. sprijẹ̑mati se, -mam, -mljem se, vb. impf. ad sprijeti se; 1) sich gegenseitig erfassen: za roke se sprijemata, Npes.-K.; — sich feindlich angreifen; — 2) aneinander haften bleiben: vže se udi vkup sprijemajo, vže vstajajo oživljena trupla, Jap. (Prid.); — zusammenkleben: roke se od grozdnega soka sprijemajo, jvzhŠt.; oblaki se sprijemajo (verdichten sich), Cig.; — reč se ne sprijema, die Sache hat keinen Haft, Cig.; — 3) ineinander greifen, zueinander passen, C.
  81. sprijẹ́mavnost, f. das Adhäsionsvermögen, Jan.
  82. spriję̑mba, f. der Empfang, C.; ( nam. vzp-).
  83. spriję́mən, -mna, adj. 1) = sprijemljiv, Z.; — 2) gerne helfend: s. človek, C.
  84. spriję̑mkast, adj. klebrig, BlKr.- M.
  85. sprijemljìv, -íva, adj. klebrig, Z.
  86. sprijemljívost, f. die Klebrigkeit, Z.; — die Adhäsion, Cig., Jan.; die Adhäsionskraft, Cig. (T.).
  87. spriję́mnost, f. die Adhäsion, Cig. (T.), C., UčT., Sen. (Fiz.).
  88. sprı̑mək, -mka, m. = labora, das Conglomerat, Cig. (T.); — ( pren.) čuden s. zastarelih in preperelih oblik, LjZv.; — die Breccie: labora je povsem podobna sprimku, samo da so v sprimku posamični kosovi robati, v labori pa obličasti, Erj. (Min.).
  89. srȃm, srȃma, sramȗ, m. 1) die Scham; s. me je, s. me je bilo, ich schäme, schämte mich; s. te bodi! schäme dich! nikogar ga ni s., er schämt sich vor niemandem; sram ga je toliko, kolikor volka strah; s. me je česa (koga), ich schäme mich einer Sache (jemandes); Tebe in mene ga je sram, Preš.; brez srama, schamlos, Krelj, vzhŠt.- C.; od srama, vor Scham, Dalm., LjZv.; tudi srama nimaš več, Erj. (Izb. sp.); nima nobenega sramu, Dol., Gor.; — 2) die Schande: z velikim sramom, ogr.- C.; Sram bom pa jaz prestal, Npes.-K.; — 3) das Schamglied, Cig., Trub., Dalm.
  90. srȃm, -ı̑, f., Jan., pogl. sram m. 1).
  91. srȃmba, f. der Schimpf, C.
  92. srámən, -mna, adj. 1) schamhaft, Mur., Cig., Jan.; — 2) schändlich: Bodi v družbi, bodi sam, Bodi sramnega te sram, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 3) das Schamglied betreffend, Scham-, Mur., Cig., Jan.; srȃmna kost, das Schambein, Vod. (Bab.); sramna kuga, die Lustseuche, Cig.
  93. srȃmež, m. die Scham, die Geniertheit, Cig. (T.), Jan., C.
  94. sramežljeváti se, -ȗjem se, vb. impf. = sramovati se, ogr.- Mik.
  95. sramežljìv, -íva, adj. schamhaft, verschämt; sramežljivo dekle; sramežljivo se vesti.
  96. sramežljı̑vəc, -vca, m. ein verschämter Mensch, der Schamhafte, Valj. (Rad).
  97. sramežljı̑vka, f. die Schamhafte, Jan. (H.).
  98. sramežljívost, f. die Schamhaftigkeit, die Verschämtheit.
  99. sramljìv, -íva, adj. = sramežljiv, Mur.
  100. sramljívost, f. = sramežljivost, Mur.

   13.101 13.201 13.301 13.401 13.501 13.601 13.701 13.801 13.901 14.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA