Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (13.401-13.500)

  1. smrdóba, f. der Gestank, ein stinkendes Wesen, C.
  2. smrdodȗška, f. neka trta, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  3. smrdoję̑rica, f. = smrdokavra, Cig., Frey. (F.).
  4. smrdokȃvra, f. der gemeine Wiedehopf (upupa epops), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Kr.
  5. smrdoústən, -stna, adj. mit stinkendem Munde, Levst. (M.).
  6. smrdoȗstnik, m. ein Mensch mit stinkendem Munde, Levst. (M.).
  7. smrdovrána, f. = smrdovranka, Cig.
  8. smrdovrȃnka, f. die Racke, die Mandelkrähe (coracias garrula), C., Z., Frey. (F.).
  9. smrdúh, m. 1) ein stinkender Mensch, M.; — 2) das Stinkthier (mephitis chiuga), Erj. (Ž.); = dehor, der Iltis, Guts., Danj.- Mik.; — = smrdokavra, der Wiedehopf, C., Frey. (F.).
  10. smrdúha, f. ein stinkendes Weib oder Thier, Z.; — etwas Stinkendes, Nov.- C.
  11. smrdȗhar, -rja, m. = dehor, der Iltis, Z.
  12. smrdúhati, -am, vb. impf. mit Ekel beriechen, Fr.- C.
  13. smrdúlja, f. 1) die Stinkerin, Jan. (H.); — 2) = smrdlja, Z.; — 3) eine stinkende Tabakspfeife, Zv.
  14. smrẹ̑čək, -čka, m. = bor, Blc.-C.
  15. smrẹ́čica, f. dem. smreka; 1) das Fichtchen; — 2) der Tannenwedel (hippuris vulgaris), Tuš. (R.).
  16. smrẹ́čina, f. = smrekova veja, Svet. (Rok.); — coll. = smrekovo vejevje, C.; tudi: smrẹčína.
  17. smrẹčı̑nje, n. = smrečje, C.
  18. smrẹčják, m. eine Fichte mit schön emporstehenden Zweigen, Poh.
  19. smrẹ̑čje, n. coll. Fichten; der Fichtenwald; — Fichtenzweige, Fichtenäste.
  20. smrẹ́ka, f. die Fichte oder Rothtanne (abies excelsa); — smreka ni hrast = ein Weib ist kein Mann, Z.
  21. smrẹ́kov, adj. Fichten-; s. les, smrekova veja.
  22. smrẹ́kovəc, -vca, m. der Fichtenwald, M.
  23. smrẹ́kovina, f. das Fichtenholz; — tudi: smrẹkovína.
  24. smrẹ́kovje, n. = smrečje.
  25. smrẹkúlja, f. = slaba, nizka, v rasti zadržavana smreka, Gor.
  26. smrẹkúša, f. der Lebensbaum (thuia), Kr.- Valj. (Rad).
  27. smrína, f. = smrlina, brina, Z.
  28. smrı̑nje, n. = smrlinje, brinje, Z., KrGora- DSv.
  29. smr̀k, smŕka, m. 1) = smrkelj, C., Z.; — 2) eine Prise (Schnupftabak), Fr.- C.; — 3) die Pumpe, h. t.- Cig. (T.), C., Nov.; — 4) die Trombe: morski s., die Wassertrombe, die Wasserhose, Cig. (T.), Jes.
  30. smŕka, f. der Rotz (eine Krankheit der Pferde), Cig.
  31. smŕkanje, n. das Rotzen.
  32. 1. smŕkati, smȓkam, vb. impf. 1) den Rotz in der Nase in die Höhe ziehen, rotzen; — durch die Nase eine Flüssigkeit einziehen, C.; den Athem stark durch die Nase einziehen, vzhŠt.- C.; — s. in dulce delati, unzufrieden, unwillig sein, C., Z.; s. nad čim, seinen Unmuth über etwas äußern, etwas tadeln, Fr.- C.; — = srebati, schlürfen, C.; — preprosto nam.: jokati: kaj smrkaš? Levst. (Rok.); — 2) berotzen, Cig.
  33. 2. smȓkati, -am, vb. impf. = smukati: listje z dreves s., Kras.
  34. smŕkav, adj. rotzig; otrok je s.; — s. konj, ein rotzkrankes Pferd, Z.
  35. smŕkavəc, -vca, m. 1) der Rotzkerl, der Rotzbube; — 2) das Sacktuch, Notr.- C., Gor.
  36. smŕkavka, f. das Rotzmädel, Z.
  37. smŕkavost, f. die Rotzigkeit; — konjska s., die Rotzkrankheit der Pferde, Levst. (Nauk), DZ.
  38. smŕkəlj, -klja, m. 1) der Rotz; — die Rotzkrankheit: konjski s., Bleiw.- C.; ovčji s., Strp.; — 2) die Haselnussdolde, Mariborska ok.- C.
  39. smȓkež, m. die Schmerle, der Bartgrundel (cobitis barbatula), Cig., Jan., Frey. (F.); tudi: der Schräz (Schraizen) (acerina Schraitzer), Kostanjevica- Erj. (Torb.).
  40. smȓklja, f. = smrkavka, (psovka dekletu), Jarn.
  41. smŕkljav, adj. = smrkav, Mur.
  42. smŕkljavəc, -vca, m. = smrkavec, Mur., SlGor.- C.
  43. smrkljìv, -íva, adj. = smrkav, Mur.
  44. 1. smŕkniti, smȓknem, vb. pf. 1) den Rotz einziehen, M.; — 2) = usekniti, C., Let.
  45. 2. smŕkniti, smȓknem, vb. pf. = stuliti, C.; s. se = stuliti se, C.; — prim. svrkniti, sfrkniti se.
  46. smrkolı̑n, m. = smrkavec (psovka mlademu dečku).
  47. smrkolı̑nka, f. = smrkavka (psovka mlademu dekletu), C., LjZv.
  48. smrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = smrkati nad kom (čim), seinen Unmuth äußern, tadeln, Fr.- C.
  49. smrkȗljež, m. = 1. menek, Cig.
  50. smrlı̑n, m. der Wacholder (juniperus communis), Plužna- Erj. (Torb.).
  51. smrlína, f. die Wacholderbeere, Cig., C.
  52. smrlı̑nje, n. coll. Wacholderstauden, C., Zilj.- Jarn. (Rok.), Plužna- Erj. (Torb.).
  53. smrlínovəc, -vca, m. 1) der Wacholderstrauch, Cig., C.; — 2) = brinovec, der Wacholderbrantwein, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  54. smr̀t, smȓti, f. 1) der Tod; nagla s., lahka s.; naturna s., der natürliche Tod, Cig.; mučeniška s., der Märtyrertod; — na s. bolan, zu Tode krank; na smrti ležati, auf dem Todtenbette liegen, Trub.; na smrti ležeč mož, Levst. (Zb. sp.); na s. ranjen, tödtlich verwundet; s. storiti, sterben; grozno s. storiti, eines grässlichen Todes sterben, Z.; svoje smrti umreti, eines natürlichen Todes sterben, Z.; nagle smrti umreti; z naglo smrtjo umreti, Krelj, Dol.; od smrti vstati, vom Tode auferstehen; — der personificierte Tod; bela s.; s. pride po človeka, pobira ljudi; s. iz njega gleda, er ist schon halb todt, Cig.; — konjska s. (neka psovka, pos. konjarjem); — 2) rastline: kozja s., die Haferwurz, die Schwarzwurzel, die Nattermilch (scorzonera), Cig., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — kačja s., eine Art Alant, die Astramontana (inula squarrosa), C., M., Z., Medv. (Rok.), Bes.; — pasja s., der Eisenhut (aconitum), Cig., Jan., C.; bes. der bunte Eisenhut (aconitum variegatum [camarum]), Glas.; — kurja s. = teloh, Z.
  55. smŕtən, -tna, adj. 1) Todes-: smȓtna ura, kazen, nevarnost; na smrtni postelji, auf dem Todtenbette; — smrtno kosilo ga je ostalo, er ist bis zu einem Knochengerüste abgezehrt, Cig.; — 2) todbringend, tödtlich; smrtna rana; smrtno koga raniti; — smrtni greh, die Todsünde; — 3) sterblich, Jan., Cig. (T.), nk.
  56. smrtíti, -ím, vb. impf. tödten, Brkini- Erj. (Torb.).
  57. smrtljìv, -íva, adj. = smrten, tödtlich: smrtljiva bolezen, Guts. (Res.).
  58. smȓtnica, f. 1) der personificierte Tod, Jarn.; — 2) der Todeskampf, die Agonie, Cig., M.; — 3) die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Bolc, Soča- Erj. (Torb.), C.; — 4) neka hruška, Žabče ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  59. smȓtnik, m. 1) der Todte, Guts. (Res.); — drži se kakor s. ( t. j. žalostno), Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) der Sterbliche, nk.
  60. smrtnják, m. 1) der Todtenvogel (čuk, sova), C.; — 2) der personificierte Tod, Jarn., Št.- Cig.
  61. smŕtnost, f. 1) die Tödtlichkeit, Cig.; — 2) die Sterblichkeit, Jan., nk.
  62. smrtoglȃvčək, -čka, m. dem. smrtoglavec, Jan.
  63. smrtoglȃvəc, -vca, m. der Todtenkopfschwärmer (acherontia atropos), Cig., C., Erj. (Ž.).
  64. smrtonǫ́sən, -sna, adj. todbringend, Mur., Cig., Jan., nk.
  65. smrtopìs, -písa, m. = osmrtnica, der Nekrolog, C.
  66. smrtǫ̑vnica, f. = osmrtnica, der Nekrolog, Navr. (Let.).
  67. smȗč, m. = smoj 2) ( nam. hs. smudj), Jan., Zidani Most- Erj. (Torb.).
  68. smȗč, -ı̑, f. 1) die Schlittenkufe, C., Poh.; — pl. smučı̑, der Schlitten, Cig., Kras- Erj. (Torb.); — 2) eine Art Schneeschuhe ("dolge tenke deske pod podplate privezane v hojo po snegu"), M., C., Dol., Notr.- Erj. (Torb.); — die Schlittschuhe: drsati se na smučeh, LjZv.; — 3) smuči = smuke 5), ein zweirädriger Wagen mit einer Schleife, Notr.
  69. smúčati, -ím, vb. impf. dahin gleiten, C.; sani smučijo po snegu, LjZv.; — durch die Luft sausen, Savinska dol.; goreči metli enak skozi zrak smuči, Pjk. (Črt.); — eilen, rennen, Mur., C.
  70. smúče, f. pl. = smuči, ein zweirädriger Wagen mit einer Schleife, Dol.
  71. smučíce, f. pl. = smučke, M.
  72. smȗčkati, -am, vb. impf. = smukati, Hal.- C.
  73. smȗčke, f. pl. dem. smuči; der Rennschlitten, Cig.
  74. smudíka, f. die Binse, C.
  75. smȗdje, n. coll. 1) Binsen, C.; v močvari raste trstje, šarje i smudje, ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Reisig dürrer Äste, bes. Zweigchen vom Nadelholz, vzhŠt.- C.; — das Anschwemmicht (von Gras und Holz), Ščav.- C.; — = rabudje, grobes Gras, Gestrüpp, Ščav.- C.
  76. smȗdovəc, -vca, m. = die Binse, ogr.- C.
  77. smug, m. neka riba: der Schiel, Blc.-C.; — pogl. smoj 2).
  78. smúga, f. 1) der Strich, Guts., Mur., V.-Cig., Mik.; — 2) die Streiche, Jan.
  79. smugȃłnik, m. das Streichholz, Jan.; — das Lineal, Mur., Cig.
  80. smúgati, -am, vb. impf. 1) streichen, V.-Cig.; — 2) = smukati, abstreifen: listje s., SlGradec- C.; — 3) liniieren, C.
  81. smùk, smúka, m. 1) das Schlüpfen, der Schlupf, Guts., Cig., Jan.; na s., sprungweise, Rib.- Mik.; okno na smuk, das Schubfenster, Št.- C., Z.; — 2) = smukalica 3), SlN.
  82. smùk, interj. husch! smuk v luknjo! smuk črez hrib!
  83. smȗka, f. 1) die Glitschbahn, Jan., M.; — 2) die Schlittenkufe, V.-Cig.; — pl. smuke, der Schlitten, Mur., Cig., Dol.- M.; — 3) der Schneeschuh, Šol.; — der Schlittschuh, Dol.; — 4) die Pflugschleife, C., vzhŠt.; — die Eggenschleife, C.; — 5) = na sprednjo premo ali na dvokolesnico pritrjena kola, ki se po tleh vlečeta, ein zweirädriges Gefährte mit einer Schleife, die Heuschleife: z Gorjancev vozijo seno na smukah, Dol.
  84. smúkalica, f. 1) die Schleifbahn, Jan.; — 2) der Heidelbeerkamm, Cig.; — 3) die Feuerunke (bombinator igneus), Povir (Kras)- Erj. (Torb.).
  85. smukȃłnica, f. s. za turščico, die Maisriffelmaschine, Nov.- C.; s. za konoplje, die Reißbank, Cig.
  86. smukálọ, n. die Flachsraufe, Cig.
  87. smúkanje, n. 1) das Schlüpfen; das Huschen; — 2) das Abstreifen; — 3) das Streifen.
  88. smúkast, adj. wankelmüthig, C.
  89. 1. smúkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) huschen, schlüpfen, schießen; miši smukajo po hiši; — 2) abstreifen: listje, perje s. z vej; brinovice s.; s. zelenje, Jurč.; lanene glavice s., den Flachs riffeln, Cig.; — durch Abstreifen der Blätter, der Beeren u. s. w. berauben: s. veje, Cig., Mik., Dol.; — prügeln, Nov.- C.; ohrfeigen, Cig.; — 3) s. se, streifen: s. se okoli koga, um jemanden herum scherwenzeln, ihm hofieren, schmeicheln; — = drstiti se: ribe se smučejo, C.; — = drsati se, Savinska dol.
  90. 2. smúkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) schluchzen, winseln, Rez.- C.; — 2) schwatzen, Rez.- C.; — pogl. skomukati.
  91. smukȃvəc, -vca, m. 1) der Schlüpfer, Cig.; — 2) der Abstreifer, der Riffler, M., Z.; — 3) der Wortbrüchige, C., Z.; ( prim. smukast).
  92. smúkniti, smȗknem, vb. pf. 1) huschen, schlüpfen, gleiten, schießen; miška smukne v luknjo; veverica smukne na drevo; z roko s. v rokav; — 2) abstreifen: s. brinovice z veje; — s. koga, jemandem einen Streich versetzen, Cig.; smukni ga! Levst. (Rok.).
  93. smukúlja, f. die glatte oder österreichische Natter (coluber austriacus), (smúkulja) Erj. (Ž.).
  94. smȗlək, -lka, m. = skupaj sfrčeno seno ali vlakno, kajk.- Valj. (Rad).
  95. smúliti, -im, vb. impf. = cmuliti, (weinen), C.
  96. smȗlje, n. coll. = sitje, Simsen, Binsen, C.
  97. snẹmáč, m. der etwas herabnimmt, Cig.
  98. snẹ̑malica, f. der Abrahmlöffel, Bolc- Erj. (Torb.).
  99. snẹmȃłnica, f. der Abrahmlöffel, V.-Cig.
  100. snẹmálọ, n. die Auslösung bei Maschinen, C., Cig. (T.).

   12.901 13.001 13.101 13.201 13.301 13.401 13.501 13.601 13.701 13.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA