Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (13.301-13.400)

  1. smolíkovəc, -vca, m. = brinovec, C.
  2. smolı̑n, m. der Pechstein, Jan. (H.).
  3. smolína, f. 1) das Kienholz, C.; — 2) = brina, Z.
  4. smolı̑nje, n. = brinje, Jarn.
  5. smolínovəc, -vca, m. der Wacholder, C.
  6. 1. smolíti, -ím, vb. impf. 1) mit Pech bestreichen, bepichen, pichen; dreto s.; s. steklenice (verpichen); železo s., das Eisen mit Pech schwärzen, Cig.; — 2) čebele smolijo, die Bienen bedienen sich des Harzes, Cig.; — 3) s. se okoli koga, in lästiger o. unschicklicher Weise jemandem den Hof machen; pos. s. se okoli deklet.
  7. 2. smolíti, -ím, vb. impf. = smoditi (sengen): mraz, solnce, listje smoli, Hal.- C.
  8. smolı̑vəc, -vca, m. der Picher, Cig., Jan.
  9. smòlj, smólja, m. das Labkraut (galium aparine), Stopice (Tolm.)- Erj. (Torb.).
  10. smoljáča, f. ein Fleck im Holz, vom Harz herrührend, die Harzgalle, Cig.
  11. smǫ̑lje, n. coll. 1) das Wacholdergesträuch, Meg., Guts.- Cig., Jan., Mariborska ok.- C., Rož. ( Kor.)- Navr. (Let.); — 2) das Pechholz, das Kienholz, Jan., vzhŠt.- C.
  12. smolję́nəc, -nca, m. = kosmat klobuk, Vreme- Erj. (Torb.).
  13. smoljenína, f. das Pechwerg für Schiffe, Cig.
  14. smoljénje, n. das Pichen.
  15. smoljevína, f. = smolje 2), Jan.
  16. smǫ̑ljka, f. 1) die Pechnelke (lychnis viscaria), C.; — 2) brina, Slom.- C.
  17. smǫ̑łnast, adj. 1) pechicht, Cig., M.; — 2) in lästiger Weise anhänglich: s. človek, Cig.
  18. smǫ̑łnat, adj. pechig, harzig; smolnata roka; smolnat les; — smolnata prst, die Pecherde, Cig.; — smolnatih prstov je, t. j. rado se ga kaj prime (= er ist langfingerig), Cig.
  19. smołníca, f. 1) der Kien, Jan., C.; die Kienfackel, Valj. (Rad); die Pechfackel, Cig., C.; — 2) ein mit Pech angefülltes Osterei, M.; — 3) der Krammetsvogel, Guts., C., Frey. (F.), Valj. (Rad); — 4) neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 5) die Pechnelke (lychnis viscaria), Tuš. (R.), Josch; — 6) der Tegel ( min.), h. t.- Cig. (T.).
  20. smołníčica, f. dem. smolnica; — die Pechnelke (lychnis viscaria), Jan.
  21. smołnı̑čje, n. coll. das Kienholz, C.
  22. smołnı̑čka, f. dem. smolnica; — die Pechnelke (lychnis viscaria), Cig.- C.
  23. smołník, m. 1) die Wagenschmiere, M.; — 2) der Pechhut, Cig.; — 3) das Leimkraut (silene nutans), C.; — 4) der Pechstein, C., Cig. (T.).
  24. smołníkov, adj. Pechstein-: s. porfir, Cig. (T.).
  25. smołnína, f. 1) die Harzsubstanz, Bes.; — 2) die Harzgalle (ein Fleck im Holz), Cig.
  26. smołnják, m. 1) ein mit Pech gefülltes Osterei, Mur., Met., Kr.- Valj. (Rad); — 2) der Pechkranz, Mur.- Cig.; — 3) mit Pech bereitete Wagenschmiere, der Wagentheer, Mur., V.-Cig., Jan., Met., Gor.
  27. smołnjákast, adj. theericht, Cig.
  28. smolotečína, f. die Pechrinne (an einem Baume), Cig.
  29. smolotòk, -tǫ́ka, m. der Harzfluss (an Bäumen), Cig., Jan., Nov.- C.
  30. smólov, adj. = brinov, Jan.
  31. smólovəc, -vca, m. 1) der Harzbaum, Jan.; das Kienholz, C.; — 2) der Wacholderstrauch, Jarn., Jan., Rož.- Kres; — 3) das Pechöl, Jan.; das Theeröl, DZ.; — 4) der Feldwaldmeister (asperula arvensis), C.
  32. smolovína, f. das Kienholz, Jan., C.
  33. smolovı̑t, adj. pechreich, Jan.
  34. smółski, adj. Pech-, Mur.; s. kamen = jantar, der Bernstein, Mur., Cig.
  35. smótər, -tra, m. der Endzweck, die Intention, das Ziel, Cig. (T.), C., nk.; — stsl.
  36. smǫ̑tka, f., pogl. smodka.
  37. smotláka, f. nichtsnutziges, wirres Zeug, C.; vsa ta smotlaka človeških postav, Dalm.; hudičeva smotlaka ali kramarija ("des Teufels Trödelmarkt"), Krelj; — das Ungeziefer, Dict., Hip. (Orb.); črvi in druga smotlaka, Trub. (Post.); — das Gesindel, (smet-) Cig.; — (psovka človeku): der Wicht, Notr.; (psovka ženski): die Hexe, Z.; — tudi: smǫ́tlaka.
  38. smotren, -trena, adj. zweckmäßig, Cig. (T.).
  39. smotrenost, f. die Zweckmäßigkeit, Cig. (T.), Lampe (D.).
  40. smotrìv, -íva, adj. bedachtsam, Jurč.
  41. smotrívost, f. die Bedachtsamkeit, Jurč.
  42. smrȃd, smrȃda, smradȗ, m. der Gestank; hud s., scharfer Gestank; etwas Stinkendes, C.; — die Bienenfaulbrut, Naprej- C.; — ( fig.) s. greha, C.
  43. smrádən, -dna, adj. stinkend, Mur.
  44. smradẹ́ti, -ím, vb. impf. = smrdeti: ribe bodo smradele, Škrinj.
  45. smrȃdež, m. der Gestank, Jan. (H.).
  46. smradíšče, n. eine stinkende Pfütze, C.
  47. smráditi, smrȃdim, vb. impf. Gestank verursachen, Mur., Cig.; kaj s tlečo gobo smradiš po hiši! jvzhŠt.
  48. smradljìv, -íva, adj. = smrdljiv, Mur., Danj.- Mik.; smradljive rane, Str.
  49. smradotǫ̑čje, n. die Cloake, Cig., DZ.
  50. smradotòk, -tǫ́ka, m. die Cloake, Jan.
  51. smradúh, m. eine stinkende Person, Jan.
  52. smradúš, m. das Stinkthier.
  53. smrája, f. der Gestank, Jarn., C.; — = smrdljiva stvar, C., Notr.; — (kot psovka): ti smraja ti! Št.- C.
  54. smȓcati, -am, vb. impf. abstreifen: listje z veje s., Blc.-C.; sirek s., die Mohrhirse abstreifen, Z.; — prim. smukati.
  55. smrčȃj, m. der Schnarchlaut, Jarn.
  56. smrčálọ, n. 1) der Schnarcher, Cig.; — 2) livkasto smrčalo v orglah, das Trichterschnarrwerk, Cig.
  57. smrčȃnje, n. das Schnarchen; — s. gosi, das Schnarren der Gänse (bolezen), Strp.
  58. smŕčati, -ím, vb. impf. die Luft kräftig durch die Nase treiben, schnauben, Dict., Boh.- C.; — schnarchen.
  59. smŕčav, adj. schnaubend, schnarchend, Cig., Jan.
  60. smŕčavəc, -vca, m. der Schnarcher, Cig., Jan.
  61. smŕčavən, -vna, adj. schnaubend: smrčavni žrebec, Glas.
  62. smŕčavka, f. die Schnarcherin, Cig., Jan.
  63. 1. smȓčək, -čka, m. die Nase der Säugethiere; bolna živina ima suh s., Nov.
  64. 2. smȓčək, -čka, m. die Morchel, Cig., Jan., ogr.- C.; špičasti s., die Spitzmorchel (morchella conica), vžitni s., die Speisemorchel (morchella esculenta), Tuš. (R.).
  65. 3. smȓčək, -čka, m., nam. cvrček (Grille), Habd.- Mik., ogr.- Valj. (Rad).
  66. smrčı̑n, m. der Schnarcher, Cig.
  67. smrčı̑nka, f. die Schnarcherin, Cig.
  68. smrčjáča, f. = smrčjak, Z.
  69. smrčják, m. der personificierte Tod, Cig., Št.- Jan. (H.).
  70. smȓčkati, -am, vb. impf. schlürfend essen, BlKr.
  71. smrčǫ̑n, m. = smrčin, Cig.
  72. smŕda, f. = zvezda na šapljih, Kr.- Valj. (Rad).
  73. smrdák, m. der Iltis, ogr.- C.
  74. smrdàt, -dáta, m. = smrdokavra, Guts.- Cig., Jarn., Frey. (F.).
  75. smȓdəc, -dca, m. der Stinkkalk, der Stinkstein ( min.), Cig. (T.).
  76. smrdę̑čəc, -čca, m. die Braunwurz (scrophularia canina), Povir (Kras)- Erj. (Torb.).
  77. smrdę̑čək, -čka, m. neka vinska trta, Ipava- Erj. (Torb.).
  78. smrdečíca, f. die Schnurassel (iulus sp.), Novake nad Cerknim- Erj. (Torb.).
  79. smrdečína, f. etwas Stinkendes, C., Z.
  80. smȓdək, -dka, m. = smrdec, der Stinkstein, C.
  81. smrdẹ̑ka, f. der Alpenwegdorn (rhamnus alpina), Banjščice- Erj. (Torb.).
  82. smrdẹ̀ł, -ẹ́la, m. der Alpenwegdorn (rhamnus alpina), Jan., Nov.- C., Burg. (Rok.).
  83. smrdẹ̑la, f. 1) = smrdokavra, Jan. (H.); — 2) die Wucherblume (leucanthemum), Nov.- C., Kr.- Valj. (Rad); = velika s., Cig.; — tudi: die Hundskamille (anthemis cotula), Cig., Tuš. (B.).
  84. smrdẹlíka, f. die Hundskamille (anthemis cotula), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — tudi: der Alpenwegdorn (rhamnus alpina), Notr.; ali: der Vogelbeerbaum (sorbus aucuparia), V.-Cig., Nov.- C.
  85. smrdẹlína, f. = smrad, Stinkendes, der Gestank, C.
  86. smrdę́r, -rja, m. etwas Stinkendes, vzhŠt.
  87. smrdèt, -ę́ta, m. = smrdak, dehor, SlGradec- C., Savinska dol.; (menda nam. smrdè, -ę́ta).
  88. smrdẹ́ti, -ím, vb. impf. stinken; s. po čem, nach etwas stinken; laže, da smrdi, = er lügt, dass die Balken krachen; — delo mu smrdi, er hat keine Lust zur Arbeit; — smrdeč, stinkend.
  89. smȓdež, m. 1) der Gestank, Habd.- Mik., SlGor.- C.; — 2) der Faulbaum (rhamnus frangula), Z.
  90. smrdík, m. der Alpenwegdorn (rhamnus alpina), C.
  91. smrdíka, f. der Schweinesalat (hyoseris), C.
  92. smrdílj, m. der Dill oder das Gurkenkraut (anethum graveolens), Cig., Jan., Tuš. (R.); — tudi: der Alpenwegdorn (rhamnus alpina), Bohinj- Erj. (Rok.).
  93. smrdína, f. das Stinkaas, M.
  94. smȓdlja, f. die Kreuzkröte (bufo calamita), Cig.
  95. smrdljavína, f. der Gestank, das Stinkende, vzhŠt.- C.
  96. smrdljı̑čka, f. der Storchschnabel (geranium Robertianum), Josch.
  97. smrdljíka, f. die Pistazie (pistacia terebinthus), Devin- Erj. (Torb.).
  98. smrdljìv, -íva, adj. stinkend; smrdljiva voda; smrdljivo meso.
  99. smrdljı̑vəc, -vca, m. 1) ein stinkender Mensch; — 2) der Wiedehopf (upupa), C.; — 3) der gefleckte Schierling (conium maculatum), Cig., Jan., C., Nov., Slom., Strp.; — 4) das Petroleum: s. žgati, s smrdljivcem mazati, Notr.- DSv., KrGora.
  100. smrdljı̑vka, f. 1) ein stinkendes Weib; — 2) die Würfelnatter, C.; — 3) der Asand (asa foetida), Cig.

   12.801 12.901 13.001 13.101 13.201 13.301 13.401 13.501 13.601 13.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA