Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (12.901-13.000)

  1. sẹmùč, conj. = temveč (iz: sem več, Mik. (V. Gr. III. 147.)); Jaz nisem moj, semuč sem tvoj, Stara cerkvena pesem- Levst. (Rok.).
  2. sənjə̀m, -njmà, m. 1) der Markt, der Jahrmarkt; živinski s., der Viehmarkt; veliki s., die Messe, Cig. (T.); na s. iti; tudi: iti v s., Levst. (Rok.); na senjmu kupiti; komu kaj senjma kupiti, prinesti, einem etwas auf dem Markte kaufen, vom Markte als Geschenk mitbringen; — 2) das Kirchweihfest, Gor.; — ( nav. semənj, smənj; tudi: sejəm, sajəm); "sinym", Meg.; na tvoje "synme", Dalm.; — prim. stsl. sъnьmъ, Versammlung.
  3. sənjmáč, m. = senjmar, Ravn.
  4. sənjmár, -rja, m. der an einem Markte als Käufer o. Verkäufer theilnimmt; senjmarji, die Marktleute.
  5. sənjmaríca, f. die am Markte theilnimmt, M.
  6. sənjmarína, f. die Marktgebür, das Standgeld.
  7. sənjmáriti, -ȃrim, vb. impf. an Märkten als Käufer oder Verkäufer theilnehmen, Navr. (Let.).
  8. sənjmárski, adj. Markt-; senjmarska koliba, die Marktbude, Navr. (Let.).
  9. sənjmíca, f. ein kleiner Markt, Dol.
  10. sənjmína, f. = senjmnina, C.
  11. sənjmíšče, n. 1) der Marktplatz; — 2) der Kirchplatz, Cig., Jan.; (ker o "senjmih" [an Kirchweihfesten] tam senjmarske kolibe stavijo), Polj., Celovška ok.
  12. sənjmník, m. = senjmar, Cig.
  13. sənjmnína, f. = senjmarina, der Marktzoll, Cig.
  14. sənjmováti, -ȗjem, vb. impf. an einem Markte (an Märkten) als Käufer o. Verkäufer theilnehmen, Cig., Jan., Mik.; videla sem te, kako si senjmoval, LjZv.
  15. sənjmovȃvəc, -vca, m. der am Markte theilnimmt, der Marktfahrer, senjmovavci, die Marktleute, Cig., Jan., Ravn., Zora, Gor.
  16. sənjmovȃvka, f. die am Markte theilnimmt, Gor.
  17. sə̀njmski, adj. Markt-.
  18. sənjmúlja, f. ein unbedeutender Markt, Gor.
  19. sẹnomèt, -mę́ta, m. priprava, skoz katero v hlevih seno mečejo s podstrešja v hlev, der Futtertrichter, Kamnik ( Gor.).
  20. sensualīzəm, -zma, m. razlaganje vsega mišljenja iz občutkov, der Sensualismus, Cig. (T.).
  21. sentimentālən, -lna, adj. sentimental, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  22. sentimentālnost, f. prevladovanje čuvstvenosti, die Sentimentalität, Cig. (T.), nk.
  23. separatīzəm, -zma, m. razdružljivost, der Absonderungsgeist, der Separatismus, Jan., Cig. (T.).
  24. septēmbər, -bra, m. = kimavec, der Monat September.
  25. sesamojda, f. die riechende Nießwurz (helleborus graveolens), Z., Medv. (Rok.).
  26. səsmráditi se, -smrȃdim se, vb. pf. stinkend werden, Štrek.
  27. sestromǫ̑rəc, -rca, m. der Schwestermörder, Cig.
  28. sestromǫ̑rstvọ, n. der Schwestermord, Cig.
  29. səvsẹ̑ma, adv. gänzlich, Raič (Slov.).
  30. sēzam, m. das Sesamkraut, Cig.
  31. səžẹ̑mati, -am, vb. impf. ad sežeti.
  32. səžı̑mati, -am, vb. impf. = sežemati, nk.
  33. shı̑poma, adv. momentweise, Blc.-C.
  34. shomotáti, -ȃm, vb. pf. verwirren, Cig.
  35. shrȃmba, f. 1) das Aufbewahren, Jan., M.; v shrambo dati, zum Aufbewahren geben, hinterlegen, Cig., C.; pod svojo shrambo imeti, etwas unter seinem Beschluss haben, Cig.; — 2) der Aufbewahrungsort, das Magazin, das Aufbewahrungsbehältnis, der Kasten; s. za pisma, Dict.; s. za strelni prah, das Pulvermagazin, Jan.
  36. shrȃmbica, f. dem. shramba; ein kleines Behältnis, die Kapsel, Cig.
  37. shrmẹ́ti, -ím, vb. pf. rauschend sich erheben und enteilen, Bes.; po ptičje je mladezen shrmela, Let.; ( nam. vzh-).
  38. shromẹ́ti, -ím, vb. pf. lahm werden, Jan.; vol je shromel, Gor.; ( nam. vzh-).
  39. shrumẹ́ti, -ím, vb. pf. ein Getöse, einen Lärm erheben, Z.; ( nam. vzh-).
  40. silogīzəm, -zma, m. sklep, der Schluss, der Syllogismus ( phil.), Cig. (T.), Lampe (V.).
  41. sı̑loma, adv. auf gewaltsame Weise.
  42. silomèr, -mę́ra, m. der Kraftmesser (Dynamometer), Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
  43. sìm, adv. hieher, Str.; pogl. sem.
  44. simbōl, m. podoba, znamenje, das Sinnbild, das Symbol.
  45. simbōlən, -lna, adj. symbolisch, Cig. (T.).
  46. simbōličən, -čna, adj. symbolisch, Jan., Cig. (T.), nk.
  47. simbōlika, f. nauk o simbolih, die Symbolik, Jan., Cig. (T.), nk.
  48. simētričən, -čna, adj. someren, symmetrisch, Cig. (T.), nk.
  49. simetrı̑ja, f. somernost, die Symmetrie.
  50. simetrı̑jski, adj. symmetrisch, Žnid.
  51. simfonı̑ja, f. neka vrsta glasbenih proizvodov za orkester, die Symphonie, Cig. (T.), nk.
  52. simonı̑ja, f. svetokupstvo, die Simonie, Cig., Jan., Cig. (T.).
  53. simpātičən, -čna, adj. prikupljiv, sympathisch, nk.; = sočuten: simpatično živčje, Lampe (D.).
  54. simpatı̑ja, f. sočut, nagnjenje, die Sympathie.
  55. sinonīmən, -mna, adj. soznačen, synonym, nk.
  56. sinonimı̑ja, f. die Synonymie, Cig. (T.).
  57. sinonīmika, f. nauk o soznačnih besedah, die Synonymik, Cig. (T.).
  58. siromačè, -ę́ta, n. ein armer Mensch, Cig.
  59. siromáčək, -čka, m. dem. siromak; armer Mensch.
  60. siromačı̑ja, f. = 1) siromaštvo, Cig., Jan.; moja s., mein Bisschen Armut, Cig.; — 2) coll. arme Leute, Jan.; kaj se pa more velicega zgoditi le-tej siromačiji? Levst. (Zb. sp.).
  61. siromáčiti, -ȃčim, vb. impf. ärmlich leben, kümmerlich auskommen, Zv.
  62. siromàh, -áha, m. = siromak, Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  63. siromák, m. ein armer, elender Mensch, der Arme; tudi: siromàk, -áka, Cv.
  64. siromáščina, f. die Armut, Cig.
  65. siromašè, -ę́ta, n. = siromače, Mik., Valj. (Rad).
  66. siromȃšəc, -šca, m. dem. siromah, der Arme, Vrt.
  67. siromášən, -šna, adj. arm, dürftig, Cig., Jan., M., Kr.; — kümmerlich, kärglich, Cig., Jan.
  68. siromášiti, -ȃšim, vb. impf. = siromačiti, Cig.
  69. siromáški, adj. 1) Armen-, Cig., Jan.; — 2) arm, armselig, ärmlich; siromaško življenje, po siromaško živeti.
  70. siromȃšnica, f. die Armenanstalt, Cig., Jan.
  71. siromȃšnik, m. = siromaški človek, Jan. (H.).
  72. siromášnost, f. die Armseligkeit, die Ärmlichkeit, Cig., Jan.
  73. siromȃštvọ, n. die Armut, die Dürftigkeit.
  74. sistēm, m. sestav, sestava, das System.
  75. sistemātičən, -čna, adj. systematisch, Jan., nk.
  76. sistemātika, f. sestavoslovje, die Systematik.
  77. sistēmən, -mna, adj. sestaven, systematisch, Cig. (T.).
  78. sivomǫ́dər, -dra, adj. graublau, hechtblau, Cig.
  79. sivorumèn, -éna, adj. graugelb, Cig.
  80. skakọ́ma, adv. im Galopp, Mur., Mik.; s. odjezditi, Mur.; (tudi: skȃkoma, Cig.).
  81. skamenẹ́ti, -ím, vb. pf. = okameneti, Cig.
  82. skempəc, -pca, m. das Leimkraut (silene inflata), Josch.
  83. skepticīzəm, -zma, m. dvomljivost, der Skepticismus, Jan., Cig. (T.), nk.
  84. skímati, -mam, -mljem, vb. pf. nicken, Jan. (H.); ( nam. vzk-).
  85. sklȃdoma, adv. schichtenweise, Cig., Jan., C.
  86. skladomę́rən, -rna, adj., Cig., Jan., pogl. someren.
  87. sklȃmpati, -am, vb. pf. = sklanfati, V.-Cig.
  88. sklę̑mba, f. die Verbindung, C.
  89. sklę̑poma, adv. 1) durch Beschluss, DZ.; — 2) s. izvesti, erschließen, Cig. (T.).
  90. skmę́tovati, -ujem, vb. pf. das Feld bestellen: nisem si še nič skmetoval, Dol.- M.
  91. skǫ̑koma, adv. sprungweise, Cig., Jan., Žnid.; — im Galopp, Mur., Cig., Jan.; s. dirjati, Cig.; — über Hals und Kopf, Cig.; s. bežati, Levst. (Zb. sp.).
  92. skomárati, -am, vb. pf. sich auf die Beine helfen, sich aufrichten, Jan., C.; Savel je počasi na noge skomaral, Ravn.; ( nam. vzk-).
  93. skomati, -am, vb. impf. 1) leidenschaftlich verlangen, schmachten, Z.; — 2) sehr in Sorgen sein, bekümmert sein, C.
  94. skomẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) stumpf sein: zobje skomijo, Guts.; — 2) sich sehnen, Z.; — 3) sehr in Sorgen sein, bekümmert sein, Jarn.
  95. skomígniti, -mı̑gnem, vb. pf. die Achseln zucken, Bes., Nov., Dol.
  96. skomína, f. 1) die Stumpfheit der Zähne nach dem Genusse einer herben o. sauren Sache; to skomino dela; skomino imeti; skomina mi je, Cig.; skomina mu je, kdor trdo grozdje jẹ́, Ravn.; od nezrelih jabolk skomino dobiti, vzhŠt.; kadar vidiš vzpomladi prvič mlado praprot, utrgaj jo, potlej trikrat pregrizni in reci: Mlada mladina, Ne bod' mi skomina! Vse leto ne bodeš imel skomine, D. Zemon ( Notr.)- Erj. (Torb.); — 2) die Lüsternheit: skomino delati, lüstern machen, reizen, Cig.; skomino imeti, ein Verlangen nach etwas haben, ZgD.; = skomine imeti, lüstern sein, Cig.; ima skomine po belem kruhu, es wässert ihm der Mund nach weißem Brot, Mik.; nas nima več skomina, wir haben kein Verlangen mehr, Vod. (Nov.); — 3) psovka suhemu, slabotnemu človeku, Gor.
  97. skomínast, adj. 1) stumpf ( v. den Zähnen nach dem Genuss herber o. sauber Sachen): skominasti zobje, Cig., Mik.; kateri človek viniko jẹ́, tega zobje bodo skominasti, Dalm.; — 2) die Zähne stumpf machend, herb, Cig., C.; skominasto sadje, Cig.
  98. skomínati, -am, vb. impf. 1) skomina me, die Zähne stehen mir auf, Cig.; — ich habe ein starkes Verlangen, C.; skomina me po čem ali kom, DSv., Kr.; — 2) skomina se mi = imam skomino, Dol., Gor.; — ich bin lüstern, Dol.
  99. skominàv, -áva, adj. = skominast: skominavi zobje, BlKr.
  100. skomíniti, -ı̑nim, vb. impf. 1) = skominati: skomini me, Z.; — 2) s. se = skominati se, Mur., Jan.

   12.401 12.501 12.601 12.701 12.801 12.901 13.001 13.101 13.201 13.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA