Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (11.801-11.900)

  1. prisegolǫ̑məc, -mca, m. der Eidbrüchige, M., SlN.
  2. prisegolǫ́mən, -mna, adj. eidbrüchig, Cig., Jan., nk.
  3. priskakọ́ma, adv. = priskakaje, na priskakcih; nach Gelegenheit, mit Unterbrechungen, Met., BlKr.- Mik., Dol.- Levst. (Rok.).
  4. prismẹ́jati se, -smẹ́jem, -smẹ́jam se, vb. pf. lachend kommen.
  5. prismòd, -smǫ́da, m. = prismoda, Cig.
  6. prismǫ̑da, f. ein angebrennter, verrückter Mensch.
  7. prismodarı̑ja, f. ein dummer, alberner Streich; ein dummer Einfall, SlN.
  8. prismǫ̑dast, adj. verrückt: prismodasto se v koga zatelebati, LjZv.
  9. prismodè, -dę́ta, m. ein angebrennter, verrückter Mensch, Mik.
  10. prismǫ̑dež, m. = prismoda, M.
  11. prismodíti, -ím, vb. pf. ein wenig verbrennen, ansengen; lase si p.; p. se, angesengt werden; mleko se je prismodilo; — p. komu eno, jemandem einen Schlag versetzen, Jurč.; — prismojen ( nav. prismǫ́jen), angebrennt, verrückt.
  12. prismodnína, f. der Brandgeruch, Cig.
  13. prismǫ̑jək, -jka, m. das Angesengte, das Angebrennte, Cig., M.
  14. prismǫ́jenəc, -nca, m. der Angebrennte, der Verrückte.
  15. prismǫ́jenka, f. die Angebrennte, die Verrückte.
  16. prismǫ́jenost, f. die Verrücktheit.
  17. prismoláriti, -ȃrim, vb. pf. durch Pechhandel erwerben, Cig.
  18. prismolíti, -ím, vb. pf. mit Pech befestigen, anpichen, Mur., Cig.; tudi: prismóliti, -smǫ́lim: slečal je v hiši, kakor bi bil prismoljen, Gor.- DSv.
  19. prismrdẹ́ti, -ím, vb. pf. stinkend kommen, Cig.; prismrdelo je nekaj do nas, ein Gestank ist zu uns gedrungen.
  20. prismúčati, -ím, vb. pf. (auf einem Schlitten) angefahren kommen, Z.; — herangeschlüpft oder herangeschlichen kommen, C., Slom.
  21. prismùk, -smúka, m. = prismuknjen človek, prismoda, Gor.- M., C.
  22. prismúkati, -kam, -čem, vb. pf. = prismučati; auf einem Schlitten angefahren kommen, Z.; — schleichend herankommen, Volk.
  23. prismukávati, -am, vb. impf. heranschleichen, C.
  24. prismúkniti, -smȗknem, vb. pf. 1) p. koga, jemandem einen Hieb ( z. B. mit der Peitsche) versetzen, Cig.; p. komu eno, jemandem eine Ohrfeige geben, Savinska dol.; — 2) prismuknjen, verrückt, nicht ganz bei Verstande.
  25. prismȗknjenəc, -nca, m. der Verrückte.
  26. prismȗknjenost, f. die Verrücktheit.
  27. prišumátiti, -ȃtim, vb. pf. mit starkem Geräusch herankommen, Cig.
  28. prišumẹ́ti, -ím, vb. pf. rauschend, brausend herankommen.
  29. prišumẹ́vati, -am, vb. impf. ad prišumeti, Z.
  30. prišumljáti, -am, vb. pf. sanft rauschend, säuselnd herankommen.
  31. prišumljeváti, -ȗjem, vb. impf. zumurmeln: potok ti prišumljuje (rauscht dir Beifall zu), Cig.
  32. pritı̑koma, adv. knapp, genau, C.
  33. privampáti, -ȃm, vb. pf. mit einem großen Bauch daherkommen, Cig.
  34. privzẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad privzeti, Cig., DZ.
  35. prizę̑məlje, n. = prizemje, Jes.
  36. prizę́mən, -mna, adj. = pritlešen, ebenerdig, Bes., Zora, Raič (Slov.).
  37. prizę̑mje, n. die Erdnähe, das Perigäum ( astr.), Cig. (T.).
  38. prizę̑mlje, n. das Erdgeschoss, Jan., DZ.
  39. prizemljíka, f. der unterste Theil des Baumes an der Wurzel, C.
  40. prizemljíkov, adj. p. les, Holz an der Baumwurzel, C.
  41. prizemljíkovəc, -vca, m. das Holzstück an der Baumwurzel, C.
  42. prizemljíkovina, f. = prizemljikov les, C.
  43. prīzma, f. das Prisma.
  44. prizmātičən, -čna, adj. prismatisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  45. prizmatoīd, m. das Prismatoid, Cig. (T.).
  46. prižẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad prižeti, (-žmem); = pritiskati, Z., Vrt.
  47. problēm, m. zastavek, das Problem.
  48. problemātičən, -čna, adj. problematisch.
  49. progrām, m. s šolskim poročilom združeni spis, vzpored, načelni načrt ( n. pr. kake stranke), das Programm.
  50. proklamácija, f. proglas, die Proclamation.
  51. promemōrija, f. spomenica, das Promemoria, Cig. (T.).
  52. promèt, -mę́ta, m. der Umsatz von Waren, der Verkehr, Cig. (T.), DZ., nk.; priredbeni p., der Veredlungsverkehr, DZ.; — hs.
  53. promę́tən, -tna, adj. Verkehrs-, nk.
  54. promōcija, f. povišanje v akademiško čast, die Promotion.
  55. promovīrati, -am, vb. impf. ( pf.) poviš(ev)ati v akademiško čast, promovieren, Jan., nk.
  56. prosilogīzəm, -zma, m. prednji sklep, der Prosyllogismus ( phil.), Cig. (T.).
  57. prǫ̑stoma, adv. einfach, C., DZ.
  58. prostomȃłtar, -rja, m. ( zaničlj.) za: prostozidar, ZgD.
  59. prostomẹščȃnski, adj. spießbürgerlich, Cig.
  60. prostomı̑səłn, adj. freisinnig, Jan., nk.
  61. prostomı̑səłnost, f. die Freisinnigkeit, nk.
  62. prostomı̑səłstvọ, n. die Freidenkerei, ZgD.
  63. prostomišlják, m. der Freidenker, ZgD.
  64. prostomišljenják, m. der Freidenker, Cv.
  65. prostoúmən, -mna, adj. naiv, Cig. (T.).
  66. prostoȗmje, n. die Naivetät, Cig. (T.).
  67. protestantīzəm, -zma, m. der Protestantismus.
  68. prọ̑tidọ̑məc, m. protidomci, die Gegenwohner (antoeci, geogr.), Cig. (T.), Jes.
  69. protı̑mba, f. das Gegenmittel, Cig., kajk.- Valj. (Rad).
  70. prọ̑timinīstrski, adj. antiministeriell, Cig.
  71. prọ̑tireformácija, f. die Gegenreformation, Let.
  72. prọ̑tireformātor, -rja, m. der Gegenreformator, Let.
  73. proumẹ́ti, -ẹ̑m, -ẹ̑jem, vb. pf. mit dem Verstand ergründen, Greg.
  74. proumovȃnje, n. die Speculation ( phil.), h. t.- Cig. (T.).
  75. proumováti, -ȗjem, vb. impf. speculieren ( phil.), h. t.- Cig. (T.).
  76. provincijalīzəm, -zma, m. pokrajinski izraz, der Provinzialismus, Jan., Cig. (T.), nk.
  77. prozı̑məc, -mca, m. = prosinec, ogr.- C.
  78. prstenomèr, -mę́ra, m. das Ringmaß, Cig.
  79. prvomę̑rski, adj. prvomerska komisija, die Normalaichungscommission, DZ.
  80. prvomẹ̑stnica, f. die Vorsitzende, nk.
  81. prvomẹ̑stnik, m. der Vorsitzende, der Obmann, Cig., Levst. ( Naprej, Cest.), nk.
  82. prvomẹ̑stništvọ, n. der Vorsitz, die Obmannschaft, Jan. (H.).
  83. psālm, m. der Psalm.
  84. psalmīst, m. psalmopevec, der Psalmist.
  85. psālmnik, m. das Psalmenbuch, der Psalter, Cig., Jan.
  86. psalmopẹ̑vəc, -vca, m. der Psalmist, Jan., ZgD.
  87. puhloȗmje, n. der Flitterwitz, Cig.
  88. 1. pȗma, f. eine Art Hunde: der Pommer, der Spitz, V.-Cig.
  89. 2. pūma, f. der amerikanische Löwe, der Puma (felis concolor), Erj. (Ž.).
  90. pūmpa, f. sesaljka, die Pumpe, Cig., Jan., Cig. (T.); — iz nem.
  91. pȗmpala, f. 1) = purpala, purpelica, Cig.; — 2) die Wassernixe, Gor.- M.
  92. pūmpar, -rja, m. der Pumpenmacher, Cig.
  93. pūmpati, -am, vb. impf. pumpen, Cig., Jan.; — iz nem.
  94. pȗmpava, f. = popava, kompava, die Eberwurz (carlina acaulis), Jan.; Kjer sva lani rajala, Že raste letos pumpava, Npes.-Schein.
  95. pūmpavəc, -vca, m. der Pumper, Cig.
  96. pȗmpez, m. ein großes Trinkglas, M., Z.
  97. pȗmpež, m. der Faustschlag auf die Finger, Z.; gladež — pumpež = neka igra, prim. gladež 2).
  98. pȗmpila, f. = pumpava, popava, die Eberwurz (carlina acaulis), Josch.
  99. purīzəm, -zma, m. der Purismus, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. purist.
  100. pȗrman, m. der Truthahn.

   11.301 11.401 11.501 11.601 11.701 11.801 11.901 12.001 12.101 12.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA