Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (11.001-11.100)

  1. poznamenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad poznameniti; bezeichnen, kenntlich machen, (-menov-) Mur., Trst. (Let.).
  2. požlempáti, -ȃm, vb. pf. 1) schlampend aufessen, auffressen, aufsaufen, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) ein wenig schlampend fressen oder saufen, Gor.
  3. požmágniti, -nem, vb. pf. = pomežkniti, Levst. (Rok.).
  4. požmáti, -žmím, vb. pf., nam. pomežati, Dict.- Mik., jvzhŠt.; požmano gledati, mit halbgeöffneten Augen schauen, Z.
  5. požmę́čati, -am, vb. impf. ad požmetiti, C.
  6. požmečávati, -am, vb. impf. = požmečati, schwer machen, erschweren, C.; — beschweren, C.
  7. póžmek, -meka, m. die Zaunlilie (antherium liliago), Polžane v Istri- Erj. (Torb.).
  8. požmę́titi, -im, vb. pf. erschweren, C.; — požmeti se mi kaj, es fällt mir etwas beschwerlich, ogr.- C.; — beschweren: požmečena duša, ogr.- Let.
  9. prádǫ̑m, m. der Ursitz, Cig. (T.).
  10. prádomovína, f. die Urheimat, Cig. (T.), nk.
  11. pragmātičən, -čna, adj. opravilen, pragmatisch, Cig., Jan., Cig. (T.); pragmatična sankcija, die pragmatische Sanction, Cig. (T.).
  12. pragmātika, f. opravilnik, die Pragmatik, Cig., Jan.
  13. 1. prȃm, m. 1) die Verbrämung, die Tresse, Meg.- Mik., Jan., C., Trub., Dalm.; — der Streifen: ognjen pram na nebu, Bes.; — 2) mehurci v ustih, der Mehlhund (eine Kinderkrankheit), V.-Cig.; — prim. nem. Brame = Rand.
  14. 2. prȃm, m. ein braunes Pferd, der Braune; — iz nem.
  15. prámati, -am, vb. impf. verbrämen, ausstaffieren, Cig.; praman, verbrämt, C.; — prim. 1. pram 1).
  16. prámáti, -tere, f. die Urmutter, Z.
  17. prȃmče, -eta, n. dem. 2. pram.
  18. prȃmčək, -čka, m. = pramče.
  19. prȃməc, -mca, m. dem. 2. pram.
  20. práməlj, -mlja, (-məljna), m. = 2. pram, Valj. (Rad).
  21. prámen, m. der einzelne Bestandtheil eines geflochtenen oder gedrehten langen Gegenstandes: der Faden eines Strickes, Cig., Jan., C.; vrv v tri pramene, Svet. (Rok.); das Flechtreis: šiba na tri pramene, C.; der Zopftheil: kita na tri pramene, Z., pri Celju- Mik.; v tri pramene ima kite spletene, Kras; — tkalski prameni, die Weberlitzen, DZ.; — p. svetlobe, ki pada na kaj, das Streiflicht, Cig. (T.).
  22. prámenič, m. dem. pramen, Jan. (H.); (pramič, SlGradec- C.).
  23. pramenolàs, -lása, adj. straffhaarig, Erj. (Som.).
  24. prámę́ra, f. das Urmaß, DZ.
  25. prȃmez, m. das Gebräme, Mur., Mik.; — prim. 1. pram.
  26. prȃmič, m. dem. 2. pram, Npes.- M.
  27. pravdohàm, -háma, m. der Winkelschreiber (šaljiva beseda), Levst. (Zb. sp.).
  28. pravı̑loma, adv. der Regel nach, in der Regel, Cig., Jan., nk.
  29. prȃvoma, adv. von rechtswegen, Jan. (H.).
  30. pravomı̑səłn, adj. rechtdenkend, Jan. (H.).
  31. pravomóčən, -čna, adj. = pravokrepen, Jan., Nov.
  32. praznomèr, -mę́ra, m. das Vacuummeter, h. t.- Cig. (T.).
  33. praznomı̑səłn, -łna, adj. gedankenleer, Jan.
  34. precẹ̑mba, f. 1) die Überschätzung, C.; — 2) die Pracht, der Prunk, ogr.- C.
  35. precẹ̑mbən, -bna, adj. kostbar, ogr.- C.
  36. precmȃgan, adj. ( part.) überreif, C., Rihenberk- Erj. (Torb.).
  37. precmendráti, -ȃm, vb. pf. (eine gewisse Zeit) durchwimmern, Cig.
  38. precmę̑vkati, -am, vb. pf. durchwinseln: celo noč p., Z.
  39. precmı̑ljkast, adj. bald zu dick, bald zu dünn: precmiljkasta preja, Gor.; — prim. cmila.
  40. precmokáti, -ȃm, vb. pf. eine gewisse Zeit hindurch schmatzen, Cig.
  41. predẹ̑loma, adv. fachweise, Cig.
  42. predjèm, -ję́ma, m. die Vorausnahme, die Anticipation, Cig.
  43. predję̑ma, f. der Vorschuss, DZkr.
  44. predję̑mək, -mka, m. der Vorschuss: poštni p., DZ.
  45. predję̑mščina, f. der Vorschuss, DZ.
  46. predlȃnjskim, adv. vor zwei Jahren.
  47. predmenǫ̑jəc, -jca, m. = moj prednik, mein Vorgänger, C., Glas.; predmenojci, meine Vorfahren, Let.
  48. predmẹ́stən, -stna, adj. vorstädtisch, Vorstadt-, Mur., Cig., Jan., nk.
  49. predmẹ̑stje, n. die Vorstadt, Mur., Cig., Jan., Met., nk.
  50. predmẹ̑stnik, m. = predmeščan, Mur., Cig.
  51. predmẹščàn, -ána, m. der Vorstädter, Cig., nk.
  52. predmẹščȃnka, f. die Vorstädterin, Cig., nk.
  53. predmèt, -mę́ta, m. der Gegenstand, das Object, Cig., Jan., M., DZ., nk.; učni p., der Lehrgegenstand, Jan., nk.; — das Object ( gramm.), Jan.; — tudi: prédmet, -mę́ta.
  54. predmę́tən, -tna, adj. zum Gegenstand gehörig, Jan.; predmę̑tnọ steklo, das Objectivglas, Cig.; — Object- ( gramm.): predmetni stavek, der Objectsatz, Jan.; — objectiv, Cig., Jan.; predmetni slog, objectiver Stil, Cig. (T.); — concret, C.
  55. predmę̑tnica, f. die Objectivlinse, das Objectiv, Cig., Jan., Žnid., Sen. (Fiz.).
  56. predmę́tnost, f. die Gegenständlichkeit, Jan., Cig. (T.); — die Objectivität, Cig., Jan., Cig. (T.).
  57. predmolı̑vəc, -vca, m. der Vorbeter, Jan.
  58. predmóstən, -stna, adj. vor der Brücke befindlich: predmọ̑stnọ branilo, der Brückenkopf, Cig.; predmostna ulica, die Brückengasse, Šol.
  59. predmọ̑stje, n. der Brückenkopf, Jan.
  60. prednȃməc, -mca, m. unser Vorfahr, prednamci, unsere Vorfahren, Mur., Cig., Jan., Levst. (Zb. sp.), nk.
  61. prednȃmski, adj. unserer Vorfahren: p. svet naših očetov, Jurč.
  62. prednȃmstvọ, n. unsere Vorfahren, unsere Vorwelt, Cig., Vrtov. (Km. k.).
  63. prednjı̑məc, -mca, m. sein Vorgänger, C., Nov.; — sein Vorfahr, Jan.; — prednjimci, ihre Vorfahren: da bi oni dovršili, česar prednjimcem ni bilo moči, Levst. (Zb. sp.).
  64. predomı̑səł, -sli, f. der geänderte Gedanke oder Entschluss: predomisel boljša kakor misel, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  65. predomísliti, -mı̑slim, vb. pf. 1) p. si, erwägen, Svet. (Rok.); — 2) p. se, sich eines andern besinnen, seinen Entschluss ändern, Cig. (T.), Svet. (Rok.), Cirk.- Baud.
  66. predomíšljati, -am, vb. impf. ad predomisliti, Z.
  67. predomišljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad predomisliti, Z.
  68. predpȏłdnem, adv. = pred poldnem, Mur.
  69. predpredvčę́rajšnjim, adv. vorvorgestern.
  70. predràm, -drama, m. das Erwachen, C.
  71. predrámiti, -im, vb. pf. aus dem Schlummer wecken; p. se, aus dem Schlummer erwachen, munter werden.
  72. predrȃmje, n. der Vorderarm, Jan.; — pogl. podlahti.
  73. predrámljati, -am, vb. impf. ad predramiti.
  74. predrẹ́mati, -mam, -mljem, vb. pf. eine gewisse Zeit hindurch schlummern, durchschlummern; ves večer p.
  75. predrę̑msati, -am, vb. pf. durchrütteln: pretresti in p. koga, Andr. ( Glas.).
  76. predsəmə̀nj, -mnjà, m. = predsenjem (predsomenj), Cig.
  77. predsənjə̀m, -njmà, m. der Vormarkt, Z.; der Abendmarkt (predsejem), Cig.
  78. predsinọ́čnjim, adv. = predsnočnjim, vorgestern abends, LjZv.
  79. predsmŕtən, -tna, adj. vor dem Tode stattfindend, Cig., M.
  80. predsnọ́čišnjim, adv. = predsnočnjim, Št.- C.
  81. predsnọ́čnjim, adv. vorgestern abends, Cig., C.
  82. predtemtoga, adv. früher, vorher, ogr.- C.
  83. predumíti, -ím, vb. pf. zum Bewusstsein bringen, Lašče- Levst. (M.); durch Rütteln wecken, Z.; Sinove naglo predumi dremljoče, SlN.
  84. predvčę́rajšnjim, adv. = pred včerajšnjim, vorgestern.
  85. predvčę́ranjim, adv. = pred včeranjim, vorgestern.
  86. predvčę́rašnjim, adv. = predvčerajšnjim.
  87. predzę̑mlje, n. das Vorland, der Deichbau, Cig. (T.).
  88. predzíma, f. der Vorwinter, Mur.; — die Zeit vor dem Winter, der Herbst, Guts.- Cig.
  89. predzı̑mčək, -čka, m. der Herbstling, Jan.
  90. predzı̑mək, -mka, m. der Herbst, Jan.
  91. predzı̑mski, adj. was vor dem Winter ist, vorwinterlich, Mur.; predzimski čas, der Vorwinter, Cig.; predzimsko delo, Guts.
  92. predznȃmba, f. die Vormerkung, die Pränotation, Cig., Jan., DZ.
  93. predznȃmbən, -bna, adj. Pränotations-, Jan.
  94. predznámenje, n. das Vorzeichen, die Vorbedeutung, Mur., Jan.
  95. predznámiti, -znȃmim, vb. pf. vormerken, pränotieren, Cig.
  96. predznamovȃnje, n. das Pränotieren, Jan.
  97. predznamováti, -ȗjem, vb. impf. pränotieren, Cig.
  98. predznamovȃvəc, -vca, m. der Pränotant, Jan.
  99. pregoməzljáti, -ȃm, vb. pf. durchwimmeln, Cig.
  100. pregomzẹ́ti, -ím, vb. pf. durchwimmeln, Cig.

   10.501 10.601 10.701 10.801 10.901 11.001 11.101 11.201 11.301 11.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA