Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (10.201-10.300)

  1. podrmástiti, -ȃstim, vb. pf. mit Geräusch oder ungeschlacht zertreten, Dict.; niederschlagen, umreißen, Jan.; zerstören, M.
  2. podslǫ̑mba, f. die Stütze, der Tragbalken, Jan.; — die Grundlage, der Rückhalt, Cig., Jan., Nov., nk.; prava podslomba molitve je mrtviti samega sebe, Burg.; pritožba ni brez podslombe (ist nicht unbegründet), DZ.
  3. podsmẹ̑h, m. das Hohngelächter, Cig. (T.); — die Persiflage, Cig. (T.); die Ironie, Jan.
  4. podsmẹhljìv, -íva, adj. höhnisch, spöttisch: p. glas, Vrt.
  5. podsmẹhováti se, -ȗjem se, vb. impf. höhnisch o. spöttisch lachen, Z.; Kdo se podsmehuje? Levst. (Zb. sp.); p. se čemu, komu, Cig., Vrt.
  6. podsmẹjávati se, -am se, vb. impf. = podsmehovati, (podsmi-) Vrt.
  7. podsmẹ́šən, -šna, adj. ironisch, Cig. (T.).
  8. podsmúgati, -am, vb. pf. unterstreichen, V.-Cig.
  9. podsmúgniti, -smȗgnem, vb. pf. unterstreichen, V.-Cig.
  10. podsmȗka, f. die Pflug- oder Eggenschleife, Št.- C.
  11. podsmȗklja, f. = podsmuka, Cig.
  12. podsmúkniti se, -smȗknem se, vb. pf. = potajiti se, C.
  13. podtẹ́me, -mena, n. das Hinterhaupt, Mur.- Cig.
  14. podvȃmpnica, f. der Bauchgurt beim Pferdesattel, Z., Ravn. (Abc.).
  15. podvnẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad podvneti; anfeuern, aufhetzen, Levst. (Zb. sp.).
  16. podvǫ́miti, -im, vb. pf. einen Zweifel aufkommen lassen: o tem ni najmanje p., Levst. (Zb. sp.).
  17. podvzẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad podvzeti = podjemati, Jan., nk.
  18. podvzemljìv, -íva, adj. = podjeten, unternehmend, Jan.
  19. podzę̑məlje, n. = podzemlje, Cig.
  20. podzę́məljn, -ljna, adj. = podzemeljski, Cig. (T.).
  21. podzę̑məljski, adj. unter der Erde befindlich, unterirdisch; p. sadeži, die Unterfrüchte, Cig.; p. svet, die Unterwelt, Cig., Jan.
  22. podzę́mən, -mna, adj. = podzemeljski, Mur., Jan., Cig. (T.); podzę̑mnọ merstvo, die Markscheidekunst, Cig. (T.).
  23. podzę̑mje, n. = podzemlje, Več.
  24. podzemlják, m. nekak čmrlj, ki ima pod zemljo gnezdo, Bolc- Erj. (Torb.).
  25. podzę̑mlje, n. 1) das Souterrain, Cig. (T.); — 2) die Unterwelt, Jan.
  26. podzę̑mljica, f. = krompir, die Kartoffel, der Erdapfel (solanum tuberosum), Jarn., Cig., Jan., Tuš. (R.), Kor.- Levst. (Rok.), Gor.; — die Kohlrübe (Unterkohlrabi), Senožeče- Erj. (Torb.).
  27. podzę̑mljičən, -čna, adj. Kartoffel-, Jan.
  28. podzemljína, f. die Knollengewächse, C.
  29. podzemljíšče, n. 1) der Untergrund ( z. B. eines Ackers), C.; — 2) das Souterrain, Cv.
  30. podzemljúša, f. podzemljuše, Geogenide ( min.), h. t.- Cig. (T.).
  31. podzę̑mnica, f., Z., pogl. podzemljica.
  32. podzę̑mnik, m. das Bergmännchen in den Bergwerken (v pravljicah), DSv.
  33. podzíma, f. = podzimek, Z.
  34. podzı̑mək, -mka, m. der Nachherbst, Cig., Jan.
  35. podzímən, -mna, adj. nachherbstlich, Cig., Jan.
  36. podzı̑mski, adj. nachherbstlich, Jan.
  37. podznámiti, -znȃmim, vb. pf. unterhalb ein Zeichen machen, unterzeichnen, Cig.
  38. podznamováti, -ȗjem, vb. impf. signieren, Cig.
  39. poglę̑doma, adv. blickweise, Cig.
  40. pogǫ̑doma, adv. durch einen Vergleich, vergleichweise, Cig.
  41. pogǫ̑jema, adv. bedingungsweise, Cig., Jan.
  42. pogòm, -gǫ́ma, m. pravotna pisava nam. pogum, iz stvn. gomo, der Mann, Erj. (Torb. = Let. 1883, 225.), Mik. (Et.).
  43. pogoməzẹ́ti, -ím, vb. pf. = pogomezljati, Z.
  44. pogoməzljáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig wimmeln, aufwimmeln.
  45. pogoməznẹ́ti, -ím, vb. pf. po kosteh mi pogomezni, es kribbelt mich in den Beinen, C.
  46. pogǫ́mpiti se, -gǫ̑mpim se, vb. pf. narediti, kakor bi spal, ako mu kdo kaj hoče, Gor.
  47. pogǫ̑stoma, adv. häufig, oft.
  48. pogrmẹ́ti, -í, vb. pf. ein wenig donnern: malo je pogrmelo.
  49. pogrmẹ́vati, -am, vb. impf. ad pogrmeti; wiederholt aufdonnern, C.; hin und wieder donnern, Gor.
  50. pogȗm, m. der Muth, Mur., V.-Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), nk.; — pogl. pogom.
  51. pogúmən, -mna, adj. muthig, Mur., Cig., Jan., nk.
  52. pogúmnost, f. die Herzhaftigkeit, die Entschlossenheit, Mur., Cig., Jan., nk.
  53. pohȃmati, -am, vb. pf. aufessen, wegfressen (v otročjem govoru), C., Z.
  54. pohı̑troma, adv. schnell, C.
  55. pohlı̑mba, f. die Heimtücke, Cig.
  56. pohrȃmati, -am, vb. pf. hinkend ein wenig gehen, C.
  57. pohrȃmljati, -am, vb. impf. ad pohromiti, Jan. (H.).
  58. pohromíti, -ím, vb. pf. bresthaft machen, lähmen, verstümmeln, Cig. (T.), C.; otrok pohromljen na rokah in nogah, Cv.; konja z ježo p., Cig.
  59. poimę̑nce, adv. namentlich, C., Zora; — hs.
  60. poimenítiti se, -ı̑tim se, vb. pf. sich berühmt machen, Levst. (Zb. sp.).
  61. poimę̑noma, adv. namentlich, Jan. (H.).
  62. poimę̑nski, adj. namentlich: poimensko glasovanje, SlN.
  63. pọ̑jdoma, adv. = pojdoč, C., Hal.- Raič ( Nkol.).
  64. pójəm, -jma, m. der Begriff, Cig. (T.), C., nk.; osnovni p., der Elementarbegriff, Cig. (T.).
  65. poję̑ma, f. die Abnahme, Jan.
  66. pojẹ̑manje, n. 1) das Athmen, Mur.; — die letzten Züge: p. se približuje, Trub.; v zadnjem pojemanju, in den letzten Zügen, C.; — das Schluchzen, Mur., Cig.; — 2) das Abnehmen.
  67. pojẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. 1) athmen, Mur.; sapo p., Luft schöpfen, Athem holen, C., Dalm.; komaj sapo pojemljem, ich athme kaum, Z.; — dušo p., in den letzten Zügen liegen, Dalm.; = pojemati, Cig., C., Kast.; verenden: ne daleč od njega pojemlje krvaveč zajec, LjZv.; p. kakor ribica na suhem, Str.; — schluchzen, Mur., Cig.; — 2) abnehmen (an Menge, Größe, Intensität, Kraft u. dgl.); vino pojema = že po malem iz soda teče, C.; mesec, ogenj, luč pojema, Cig.; zima, spomlad pojema, C., Zora; glas pojema, die Stimme verhallt, Cig.; draginja pojemlje, Dict.; — pojemajoča brzina, abnehmende Geschwindigkeit, Cig. (T.); — an Gesundheit abnehmen, C.; pojema, es geht mit ihm zuende, Cig.; od lakote p., C.
  68. poję̑mək, -mka, m. der Schluchzer, der Seufzer, C.
  69. poję̑mljaj, m. der Athemzug, Mur.; poslednji p., der letzte Athemzug, Cig.; do zadnjega pojemljaja Boga poveličevati, Ravn.
  70. pójmiti, -im, vb. impf. begreifen, erfassen, verstehen, Cig. (T.), nk.; — hs.
  71. pojmotvǫ̑rje, n. die Begriffsbildung, Cig. (T.).
  72. pójmovən, -vna, adj. begrifflich, abstract, Cig. (T.); pojmovna beseda, das Begriffswort, Cig. (T.).
  73. pojmovı̑tost, f. das Begriffsvermögen, die Fassungskraft, h. t.- Cig. (T.).
  74. pokẹhmȃł, conj. = pokehdob, C.
  75. pokəzmáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig zausen, zupfen, jvzhŠt.
  76. pokímati, -mam, -mljem, vb. pf. ein wenig nicken; durch Nicken ein Zeichen geben; p. komu, jemandem zuwinken; pokimal mi je, naj odidem; pokimlje z glavo, Jurč.
  77. pokimávati, -am, vb. impf. = pokimovati, jvzhŠt.
  78. pokı̑mkati, -am, vb. pf. zunicken, Npes.-Vraz.
  79. pokímniti, -kı̑mnem, vb. pf. eine nickende Bewegung machen, Z.
  80. pokimováti, -ȗjem, vb. impf. wiederholt nicken.
  81. póklẹm, conj. = pokle, C.
  82. poklǫ̑mba, f. die Huldigung, C.
  83. pokmę́titi, -kmę̑tim, vb. pf. bäuerisch machen, verbauern lassen: p. slovstvo, Zv.; p. se, ein Bauer werden, verbauern; pokmečen grajski sin, Jurč.
  84. pokmę́tovati, -ujem, vb. pf. die landwirtschaftlichen Arbeiten allmählich beenden: pokmetovali smo še precej vidno in pridno, Jurč.
  85. pokramljáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig plaudern.
  86. pokrę́mžiti se, -im se, vb. pf. den Mund verziehen, M., Z.
  87. pokrı̑voma, adv. unschuldigerweise, C.
  88. pokŕmiti, -im, vb. pf. 1) durch Füttern verbrauchen, verfüttern; — 2) ein wenig füttern: p. in napojiti konje, Andr. ( Glas.).
  89. pokȗpoma, adv. haufenweise, C.
  90. pokuzmáti, -ȃm, vb. pf. zupfen: p. koga za brado, Jurč.; — prim. pokezmati.
  91. polȃgoma, adv. gemach, allmählich.
  92. polȃhkoma, adv. sachte, langsam, gemächlich, Cig., Z., jvzhŠt.
  93. polákomniti se, -im se, vb. pf. = polakniti se, Cig., Jan., Dalm.; p. se česa, na kaj, C.
  94. polȃmati, -mam, -mljem, vb. pf. nach einander zerbrechen, zusammenbrechen, Z., SlGor., jvzhŠt.; ves polaman sem, alle meine Glieder sind beschädigt, jvzhŠt.; — ti polamano delo! verwünschte Arbeit! C.
  95. polēmičen, -čna, adj. prepiren, polemisch, Cig. (T.).
  96. polēmika, f. učenjaški, časniški prepir, die Polemik, Jan., Cig. (T.).
  97. polemizováti, -ȗjem, vb. impf. polemisieren, nk.
  98. poligonometrı̑ja, f. merstvo mnogokotnikov, die Polygonometrie, Cig. (T.).
  99. polihromı̑ja, f. mnogobarvnost, die Polychromie, Cig. (T.).
  100. polinōm, m. mnogočlenec, das Polynom ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).

   9.701 9.801 9.901 10.001 10.101 10.201 10.301 10.401 10.501 10.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA