Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (10.001-10.100)

  1. plemeníti, -ím, vb. impf. 1) befruchten, Cig.; p. matico, Gol., Por.; kobilo p., die Stute beschälen, Cig.; — p. se, sich begatten, Mur.; čebelni zarod se v zraku plemeni, Levst. (Beč.); — 2) züchten, ziehen, die Fasel erhalten, Cig., C.; mlado živino si p., Cig.; — živina se dobro plemeni, das Vieh erhält gut die Fasel, kommt gut fort, C.; — 3) = plemenititi, veredeln, Cig., Jan., Nov.; — adeln, Jan.
  2. plemenítiti, -ı̑tim, vb. impf. adeln, Jan. (H.); — veredeln, Cig. (T.), DZ.; sv. vera je plemenitila naše pradede, Cv.
  3. plemenı̑tnica, f. 1) die befruchtete Bienenkönigin, Cig., Gol.; — 2) die Edeldame, Cig., Jan.
  4. plemenı̑tnik, m. der Adelige, Mur., Cig., Jan., nk.
  5. plemenitǫ̑ča, f. = plemenitost, Valj. (Rad).
  6. plemenitosŕčnost, f. der Edelmuth, Cig.
  7. plemenı̑tost, f. 1) der Zustand der Befruchtung, die Fruchtbarkeit (von Thieren), C., Levst. (Beč.); — 2) der Adel (als Vorzug des Geschlechtes), Cig., Jan.; — 3) die edle Beschaffenheit, Cig., Jan., C., nk.
  8. plemenı̑tva, f. = plemenitev, DZ.
  9. plemenjáča, f. das Zuchtschwein, C., Trst. (Let.), vzhŠt.
  10. plemenják, m. 1) das zur Zucht bestimmte Thier, bes. ein solches Schwein, C., Jurč.; — domač p., ein Thier von heimischer Fasel, C.; — 2) der Zuchtochs, der Stier, Cig., C.; — der Saubär, C.; — 3) čebelni panj za pleme, Por., Levst. (Beč.).
  11. plemenjénje, n. das Befruchten: das Belegen, das Beschälen, Cig., DZ.
  12. plemę́nka, f. 1) das Zuchtschwein, C.; — 2) der Bienenweisel, Cig.
  13. plemę̑noma, adv. gattungsweise, DZ.
  14. plemę̑nski, adj. 1) Zucht-: plemenska živina, Cig.; p. žrebec, C.; — 2) Gattungs-, C.
  15. plemę̑nstvọ, n. der Adelstand, Cig., Jan., DZ.; p. po rodu, der Geburtsadel, Jan.
  16. plemę̑nščina, f. die Adelswürde, der Adel, M., C., kajk.- Valj. (Rad), Zora, LjZv.
  17. plę̑mič, m. der Edelmann, Jan., nk.; — hs.
  18. plę̑miški, adj. = plemenitaški, Jan.
  19. plę̑mkinja, f. = plemenitašinja, Cig., Zora.
  20. plę̑mstvọ, n. der Adelstand, die Adeligen, Cig., Jan., C., nk.
  21. pleonāzəm, -zma, m. preobilica v besedah, der Pleonasmus, Cig., Jan., Cig. (T.).
  22. plésmọ, n. 1) der Rist des Fußes, GBrda; — 2) die Schiene, Vrt.; — pogl. plesno, plesna.
  23. 1. plima, f. Name einer schwarzen Kuh, Jan.
  24. 2. plíma, f. die Flut, Jan., Cig. (T.), Jes.; o plimi, zur Flutzeit, Cig.; visoka p., die Springflut, Cig. (T.), Jes.; nizka p., die Nippflut, Jes.; — hs.
  25. plímanje, n. = plimovanje, LjZv.
  26. plímati, -am, vb. impf. fluten: morje plima, Cig.; — hs.
  27. plímən, -mna, adj. Flut-: plı̑mni val, die Flutstromwelle, Cig. (T.).
  28. plímica, f. die Nippflut, h. t.- Cig. (T.).
  29. plimotòk, -tǫ́ka, m. der Flutstrom, Jes.
  30. plimovȃnje, n. die Flutbewegung, Cig. (T.), Jes.
  31. plimováti, -ȗjem, vb. impf. fluten: plimujoče ustje, die Flutmündung, Jes.; — prim. plima.
  32. plinojèm, -ję́ma, m. der Gasbehälter, Cig. (T.), DZ.
  33. plinomèr, -mę́ra, m. der Gasmesser (das Gasometer), Jan., Cig. (T.), DZ., Naprej- C.
  34. plitkomı̑səłn, adj. seichtdenkend, Cig.
  35. plitvojámast, adj. flachvertieft, Cig.
  36. plitvojámičast, adj. flachvertieft, Cig.
  37. ploskojámast, adj. planconcav, Cig. (T.).
  38. plǫ̑skoma, adv. mit der Fläche, M.
  39. ploskvomèr, -mę́ra, m. das Planimeter, Cig. (T.).
  40. ploskvomę̑rje, n. die Flächenmessung, die Planimetrie, Cig. (T.).
  41. ploskvomę̑rstvọ, n. die Planimetrie, Cig. (T.).
  42. pnevmātičən, -čna, adj. k pnevmatiki spadajoč, pneumatisch: pnevmatično kresilo, pneumatisches Feuerzeug, Cig. (T.).
  43. pnevmātika, f. die Lehre von der Bewegung der Gase, die Pneumatik, Cig. (T.).
  44. pobrȃtim, m. der mit jemandem einen feierlichen Freundschaftsbund geschlossen hat, der Wahlbruder, der Bundesbruder, nk.; — prim. hs. pòbratim.
  45. pobratimı̑ja, f. = pobratimstvo, Jan. (H.).
  46. pobrȃtimstvọ, n. die Wahlbruderschaft, nk.; — prim. pobratim.
  47. pocmȃkati, -am, vb. pf. bepatzen, beklecksen, Lašče- Levst. (M.).
  48. pocmokáti, -ȃm, vb. pf. = cmokaje pojesti, schmatzend aufessen.
  49. pocmr̀k, -cmŕka, m. der Schlürflaut: kadar je v lakomnici že malo tekočine, sliši se pocmrk, (pócmrk) BlKr.
  50. pocmȓkati, -am, vb. pf. ausschlürfen, Z.
  51. pocmúliti, -im, vb. pf. aussaugen: mehko hruško p., vzhŠt.- C.
  52. počȃsoma, adv. allmählich, nach und nach, Mur.
  53. počemę́riti se, -ę̑rim se, vb. pf. mürrisch werden, Jurč.
  54. pòdadmirāl, m. der Viceadmiral, Cig., Jan.
  55. podamāščiti, -im, vb. pf. damascieren: p. jeklo, Cig. (T.).
  56. podę̑gmati se, -am se, vb. pf. ein wenig zanken, vzhŠt.- C.
  57. podemokrátiti se, -ȃtim se, vb. pf. ein Demokrat oder demokratisch werden, Str., nk.
  58. podežę̑loma, adv. länderweise, V.-Cig.
  59. podgròm, -óma, m. die Gicht, das Podagra, Cig.; — prim. bav. podagram, C.
  60. podgrómast, adj. podagrisch, Cig., Dol.
  61. podgrǫ̑məc, -mca, m. der Podagrist, Cig.
  62. podjámati, -jȃmam, vb. pf. = podkopati, unterminieren, Jan. (H.).
  63. podjámən, -mna, adj. hinterlistig, tückisch, Dict., Krelj.
  64. podjámnost, f. die Hinterlist, die Tücke, Krelj.
  65. podjȃmstvọ, n. die Hinterlist, die Tücke, Krelj.
  66. podjármən, -mna, adj. fürs Joch geeignet, Joch-: p. osel, C.
  67. podjarmı̑telj, m. der Unterjocher, SlN.
  68. podjármiti, -im, vb. pf. bejochen, unterjochen, Cig., Jan., nk.
  69. podjarmı̑vəc, -vca, m. der Unterjocher: p. vsega sveta, C.
  70. podjármljati, -am, vb. impf. ad podjarmiti, nk.
  71. podjármljenje, n. die Unterjochung, Cig., nk.
  72. podjármov, adj. = podjarmen, fürs Joch geeignet, am Joche ziehend, Joch-: podjarmov vol, Mur., C.; podjarmova oslica, Trub., Dalm.; podjarmova mutasta živina je govorila, Jap. (Sv. p.).
  73. podjèm, -ję́ma, m. der Hebebalken, Jan.
  74. podję̑ma, f. = podjetje, die Unternehmung, C.
  75. podjẹmȃłnik, m. palica ali kol, s katerim nosač podpira breme na ramenu, Koborid- Erj. (Torb.).
  76. podjẹ̑manje, n. das Unternehmen, C.
  77. podjẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad podjeti, Z., C.
  78. podję̑mnik, m. = podjemalnik, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
  79. podkomọ̑łčnica, f. das Ellbogenbein, Cig., Jan.
  80. pòdkǫ̑mornik, m. der Unterkämmerer, Jan. (H.).
  81. pòdkrmár, -rja, m. der Untersteuermann, DZ.
  82. podkŕmən, -mna, adj. Mast-: podkȓmna svinja, ogr.- C.
  83. podkŕmiti, -im, vb. pf. mästen, Mur., C., Danj. (Posv. p.).
  84. podkrmljevȃnje, n. die Mästung, Cig.
  85. podkrmljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podkrmiti, Cig.
  86. podlȃmljati, -am, vb. impf. ad podlomiti; unten brechen, M.
  87. podlòm, -lǫ́ma, m. ein Gesenk, in welchem man eine Erzspur nachbricht, das Gelörsch ( mont.), Cig.
  88. podlómiti, -lǫ́mim, vb. pf. unten an-, abbrechen, Cig.
  89. podmájən, -jna, adj. tückisch, (potmajen) Mur., Jan.; — pogl. podmajiti se.
  90. podmájenəc, -nca, m. tückischer Mensch, (potm-) Cig.
  91. podmájenost, f. die Tücke, (potm-) Cig.
  92. podmájiti se, -im se, vb. pf. sich ducken, Cig.; podmajen, tückisch, Cig.; (potmajena, die Muckerin, Cig.); podmajeno gledati, finster blicken, C.; — prim. podmuliti se, podmuriti se.
  93. podmȃjnež, m. = podmajenec, Cig. (potm-, Mur.).
  94. podmȃkati, -am, vb. impf. ad podmočiti; unten befeuchten, bewässern, Mur.; — versumpfen, Cig., Jan.
  95. podmákniti, -nem, vb. pf. = podmekniti, Cig., Jan., C.
  96. podmȃlati, -am, vb. pf. untermalen, grundieren, Cig.
  97. podmalováti, -ȗjem, vb. impf. ad podmalati, Cig.
  98. pòdmaršāl, m. der Feldmarschall-Lieutenant, nk.
  99. podmȃst, f. der Schmerbodensatz, Mur.- Cig.; der Bodensatz des zerlassenen Fettes, Z.
  100. podmaševáti, -ȗjem, vb. impf. ad podmašiti, Jan.

   9.501 9.601 9.701 9.801 9.901 10.001 10.101 10.201 10.301 10.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA