luti (62)

1. luti, f. pl. ozka pa globoka skalnata struga ("lùti" prim. bav. wasserlot, aquaeductus?), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
2. absolutīzəm, -zma, m. neomejeno vladarstvo, der Absolutismus.
3. bẹlútina, 1) das weiße Fleisch vom gebratenen Geflügel, BlKr.; — 2) der Splint, Cig.
4. doplúti, -plóvem, -plújem, vb. pf. schwimmend (o ladji), in einem Schiffe fahrend gelangen, erreichen; d. brega, Erj. (Torb.).
5. izplúti, -plóvem, vb. pf. herausschwimmen, C.
6. odplúti, -plóvem, vb. pf. abfahren (vom Schiff), auslaufen, Cig., Jan., DZ., nk.
7. 1. osklútiti, -sklȗtim, vb. pf. 1) = oskutiti: besudeln, beschmutzen, C.; — 2) o. se česa, vor einer Sache Ekel bekommen, C.
8. 2. osklútiti se, -sklȗtim se, vb. pf. = 2. oskutiti se.
9. plúti, plújem, plóvem, vb. impf. schwimmen, Jan., C., Skal.- Let., Gor.- Levst. ( Glas.), Ben.- Kl., Savinska dol.; nismo mogli ne pluti ne bresti, Gor.; riba pluje, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — schiffen, Cig., C.; ladja po valovih tjakaj plove, Dalm.; blago k vam plove (strömt zu), Trub.; fliegen: ptič, divji petelin pluje, Mik., Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — Oj kolikrat mi v gorsko stran — Plujo oči, LjZv.; — fließen: morje plove (ist unruhig), C.; vse je s krvjo plulo, alles floss von Blut, Guts. (Res.)- Mik.; tvoje telo je s krvjo močno plulo, Kast. (Rož.).
10. podplúti, (-plóvem), -plújem, vb. pf. unterlaufen ( v. Blut), Ravn.- M.; kri podpluje, Mik.; = podpluje, Savinska dol.; ako se kdo uščane, podpluje, Podkrnci- Erj. (Torb.); — podpluta kri, Cig., Mik.; — podplut, mit Blut unterlaufen, Jan., Svet. (Rok.), Gor.; podplute oči, Zv.
11. poplúti, -plóvem, -plújem, vb. pf. 1) eine Fahrt zu Schiffe unternehmen, DZ.; — 2) = poplaviti: potok njivo poplove, C.; vse p. kakor povodnja, Dalm.
12. preplúti, -plóvem, -plújem, vb. pf. 1) durchschwimmen, Jan., C.; — durchschiffen, Jan., nk.; — 2) überschwemmen: voda je travnik preplula, C.; ( pren.) čas je vas preplul, Zora.
13. priklútiti, -im, vb. pf. anpassen: mladice se na divjak priklutijo, C.
14. priplúti, -plóvem, -plújem, vb. pf. heranschwimmen, heranschiffen, Jan., nk.
15. prislúti, -slóvem, -slújem, vb. pf. = prisloveti: od onod je do nas prislulo, von dort hat sich der Ruf bis zu uns verbreitet, C.
16. proslúti, -slóvem, -slújem, vb. pf. berühmt werden, C.; povsod je proslula po svoji lepoti, Zora; — stsl.
17. razslúti se, -slóvem, -slújem se, vb. pf. bekannt werden: hitro se je razslulo po vsem Krasu, Kras- Erj. (Torb.); nje razboritost se je razslula v deveto deželo, Npr.- Erj. (Torb.); — razslut, berüchtigt, Levst. (Zb. sp.), LjZv.
18. sklútiti, -im, vb. impf. 1) ekelhaft machen, beschmutzen, C.; — 2) s. se česa, vor einer Sache Ekel empfinden, C.; — ptič se skluti, der Vogel meidet das Nest, C.: — prim. skutiti.
19. slúti, -slóvem, -slújem, vb. impf. 1) berühmt sein, Mur., Cig., Str.; Rogačka voda (slatina) na daleč sluje, C.; to vino jako sluje, Svet. (Rok.); slul je za prvega lovca, LjZv.; dobro slovem, ich bin in gutem Rufe, V.-Cig.; močno s., viel Aufsehen machen, Cig.; — 2) lauten, Cig. (T.), Levst. (Pril.), nk.; slove v našem jeziku, Krelj; očenaš slove, Trub.- C.; takova pridiga drugači slove, Trub. (Post.); pravilno slove tako-le, Žnid.; obligacije slovoče na prinesitelja, DZ.; — 3) sluje se = pravi se, govori se, Cig., C.
20. slútiti, slȗtim, vb. impf. 1) schließen lassen, voraussehen lassen: na dobro sluti, die Chancen stehen gut, Cig. (T.); vedel sem, da to ne sluti na dobro, Erj. (Izb. sp.); — po čem slutiš? wie siehst du aus? (wie schlecht siehst du aus?), BlKr.- M.; — 2) ahnen, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; ( hs.).
21. splúti, -plújem, -plóvem, vb. pf. fortschiffen, Vrt.; ( nam. vzp-).
22. zaplúti, -plóvem, -plújem, vb. pf. = podpluti: oči ima zaplute, Glas.
23. zaslúti, -slóvem, -slújem, vb. pf. = zasloveti, Cig.; njegova svetost je zaslula, LjZv.; zaslula je v deveto vas zavoljo svoje brdkosti, Jurč.
24. zaslútiti, -slȗtim, vb. pf. von einer Ahnung erfüllt werden, ahnen, C.
25. áldov, m. das (unblutige) Opfer, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); — iz magy. áldó, Mik. (Et.).
26. dokȏnčək, -čka, m. 1) die Vollendung, die Vollführung, C.; d. vojne, Vest.; — 2) das Ende, der Ausgang: d. verza, die Katalexe, Cig. (T.); — die Endsilbe, C.; — 3) der Beschluss, die Resolution, C., M., Svet. (Rok.), BlKr.; kakšni so dokončki, was für Beschlüsse sind gefasst worden? BlKr.- M.; — das Definitivum, Cig. (T.).
27. domàč, -áča, adj. 1) zum Heimatshause gehörig, Haus-; domači, die Hausgenossen, die Hausleute; bil je domač sin, Erj. (Izb. sp.); le govori, saj smo sami domači skupaj, jvzhŠt.; d. človek, ein Hausgenosse; domačega tatu se je težko ubraniti, Jan. (Slovn.); d. kruh, Hausbrot, Cig.; domača živina, das Hausvieh; — 2) zur Heimat gehörig, heimisch; izpod domačega zvona, aus der Heimatspfarre, Cig.; pripluti na domač breg, Npr.- Erj. (Torb.); — inländisch, Cig., Jan.; domači (ljudje), Eingeborne, Cig. (T.), DZ.; domača reja, die Innzucht, Cig. (T.); — domača vojska, der Bürgerkrieg, Cig. (T.); — 3) vertraut; preveč sta si domača; po domače, in ungezwungener Weise; po domače se vesti, po d. povedati kaj; — tudi: dómač, -áča, Št.
28. izmẹ̑na, f. 1) die Verwechslung, Cig. (T.); — die Abwechslung: po izmeni, wechselweise ( math.), Cig. (T.); zemljo na izmeno pali solnce in pustoši burja, Zv.; — 2) die Ausartung, der Ausbund (im schlimmen Sinne), der Wechselbalg, Cig.; die Unform: izmene in izpake, Hip. (Orb.); kdo bi slutil pod tacimi izmenami (= popačenimi priimki) naše tri rojake? Navr. (Let.); ein Monstrum, Dict.; — der Zwitter, Dol.- M., Brdo ( Gor.)- Svet. (Rok.).
29. jegúljica, f. dem. jegulja; 1) kleiner Aal, Cig., Jan.; — 2) lepova j., das Kleisterälchen (anguillula glutinis), ocetna (kisova) j., das Essigälchen (a. aceti), Erj. (Z.).
30. ję́łša, f. die Erle; črna j., die Schwarzerle (alnus glutinosa), Tuš. (R.); — bela j., die Weiß- oder Grauerle (alnus incana), Cig., C.
31. kŕvast, adj. blutig, ogr.- M.; — blutartig, C.; blutfarbig, ogr.- C.
32. krvȃv, -ȃva, adj. blutig; ves k., ganz blutig; krvava rana; krvava klobasa, die Blutwurst; krvava bolezen, der Blutgang, Trub.- M.; — krvava sodnija, sodba, das Blutgericht, Cig., Jan.; krvavi oder, die Richtbühne, Cig.; krvavo znamenje, der Richtplatz, Ravn.- Cig.; krvavi denar, das Blutgeld, C.; — krvavo potrebovati, potreben biti česa, etwas in hohem Grade benöthigen; to si je krvavo zaslužil.
33. krváviti, -ȃvim, vb. impf. blutig machen, mit Blut beflecken, Dict., Mur., Cig., Jan.
34. krvomlẹ́čən, -čna, adj. mit blutiger Milch: -čna krava, Z.
35. lẹ̑hnik, m. die klebrige Salbei (salvia glutinosa), za Krnom- Erj. (Torb.).
36. mółsti, mółzem, vb. impf. 1) melken; kravo m.; — m. koga, jemanden ausziehen, scheren ( fig.); — 2) Milch geben, milchen; krava molze kri, die Kuh gibt blutige Milch, Z.; krava pri gobcu molze = wie die Kuh gefüttert wird, so milcht sie.
37. nekrvȃv, adj. unblutig.
38. odvèza, f. die Losbindung, die Lösung, Cig., Jan.; — die (kirchliche) Lossprechung, die Absolution; o. dobiti; odveze ne dobiti; — zemljiška o., die Grundentlastung, Jan., nk.
39. odvę́zən, -zna, adj. Entbindungs-, Absolutions-, Cig.; odvę̑zni list, der Entbindungsschein, Cig.; Entlastungs-, Cig.
40. okŕviti, -im, vb. pf. blutig machen: Mazince si okrvita, Npes.- C.; okrvljen, blutbeträufelt, Šol.
41. ǫ́łša, f. = jelša, die Erle, Gor.- Mur., Cig., Jan.; črna o., die Schwarzerle (alnus glutinosa), Tuš. (R.); — bela olša, die Weißerle, Jan.
42. plovẹ́ti, -ím, vb. impf. = pluti: v veselju plovi, Kast.- C.
43. popotǫ́pən, -pna, adj. nachsintflutig, M.
44. potóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) abschenken; iz vseh sodov vino p.; danes sem vino kupil, jutri je bom potočil; — ausschenken, verschenken: ob nedeljah veliko vina potočijo; — 2) fließen machen: krvavo solzo p., eine blutige Thräne vergießen, Npes.-K.; — rollen machen: Bog potoči svoje kolo, Npes.-K.; p. jajce v jamico, vzhŠt.; p. zibelko, zu wiegen anfangen, Npes.-Vraz; p. se, entrollen, Cig.; zvezda se je potočila = se je utrnila (von Sternschnuppen), Z., Vrtov. (Km. k.); — p. se, sich wegbegeben, M.; Mi se od vas potočimo In vas Bogu izročimo, Npes. ( BlKr.)- Kres; Mi se č'mo od tebe potočit', Bogu te hoč'mo priporočit', Npes.-K.; — p. se h komu, zu jemandem seine Zuflucht nehmen, Jsvkr.
45. prekucı̑ja, f. der Umsturz, die Umwälzung; die Revolution, Cig., Jan., C., nk.
46. prekucı̑jski, adj. revolutionär, Cig., Jan.
47. prekȗcnik, m. 1) der Revolutionär, Raič (Slov.); — 2) = prekuc, der Burzelbaum, Mur.
48. prekucúh, m. der Umsturzmann, der Revolutionär, C., ZgD.
49. preléžati, -ím, vb. pf. 1) durch Daraufliegen durchwetzen, Z.; — 2) liegend zubringen: p. dan za dnevom, Cig.; eine gewisse Zeit hindurch liegen: goli poletje preleže v hosti, da se do dobrega posuše, Ravn. (Abc.); — p. bolezen = ozdraveti ob samem ležanju brez kacega zdravnika in brez leka, v Brkinih- Erj. (Torb.); — 3) p. se, zu lange liegen, Cig.; sich wund liegen, sich blutig aufliegen, Cig., Jan.; — preležan, vom Liegen wund, wund gelegen, Cig., Jan.; durch langes Liegen verdorben, verlegen, abgelegen; preležano blago, sukno.
50. premèt, -mę́ta, m. 1) das Durchwerfen, der Durchwurf, Cig.; — 2) das Umwerfen, Cig.; — das Handgemenge, die Katzbalgerei, der Kampf, Jan., C.; s skušnjavami vedni premet, Ravn.; — die Unordnung, C.; — die Umwälzung, die Revolution, Jan., C.; punti in premeti, Ravn.; — 3) die Verwerfung der Gänge ( min.), Cig. (T.); — 4) eine allgemeine Berechnung, der Überschlag, Mur., Cig., Jan.
51. pretółči, -tółčem, vb. pf. 1) durch Klopfen durchdringen, durchpochen, durchhämmern; — p. se, sich durchschlagen, Cig., Jan.; — 2) durchprügeln, Cig.; vse do krvavega p., alle blutig schlagen, Cig.
52. prevràt, -vráta, m. 1) die Umkehrung, Cig. (T.); — der Umschwung, der Umschlag, Jan.; die Katastrophe, Cig. (T.); — der Umsturz, die Umwälzung, die Revolution, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; — 2) einer, der alles übereilt: jaz sem že nekaj skusil, ti si pa še mlad prevrat: vse bi rad naglo storil, Jurč.
53. prevrátən, -tna, adj. Umwälzungs-, revolutionär, Cig. (T.), nk.; prevrȃtna stranka, die Umsturzpartei, Cig. (T.).
54. prevrȃtnik, m. der Revolutionär, Cig. (T.).
55. prilẹpljáłən, -łna, adj. anklebend: prilepljalni jeziki, anleimende (agglutinierende) Sprachen, Jes.
56. pripẹnjáłən, -łna, adj. agglutinierend: pripenjȃłni jeziki, Cig. (T.), Jes.; — prim. prilepljalen.
57. pripẹ̑njati, -am, vb. impf. ad pripeti; 1) anheften, anknöpfen; pripenjajoči jeziki, agglutinierende Sprachen, Cig. (T.); — 2) anspannen, anstrengen, M.; — p. koga, jemandem zusetzen, Kr.; — 3) (evfemizem za: preklinjati) fluchen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
58. revolúcija, f. vstaja, die Revolution.
59. skláti se, -kǫ́ljem se, vb. pf. in einer blutigen Rauferei zusammengerathen: če dva psa eno kost glodata, skoljeta se, Mur.; psi so se sklali, Cig.; — sich zerwerfen, sich entzweien, Cig.
60. vvòj, -vója, m. die Involution, Cig. (T.).
61. zavŕniti, -nem, vb. pf. zurücktreiben, wegtreiben: živino z., Cig.; nalašč ni hotela krave z., LjZv.; s krvavimi glavami z., mit blutigen Köpfen abweisen, Cig.; zurückweisen: z. koga, Cig., Jan.; abweisen: z. prošnjo, Cig.; prisego z., den Eid zurückschieben o. referieren, Cig.; z. ponujeno darilo (verschmähen), Cig.; — zurechtweisen, Cig., Jan., nk.; z. koga na pravo pot, Cig., C.; z. ga, (kdor od resnice zajde), Ravn.; z lepo, z grdo z. koga, M.; — einen Einwurf machen, Cig.; z. bi me utegnil kdo, es könnte mir jemand den Einwurf machen, Levst. (Zb. sp.); krepko z. koga, jemanden abtrumpfen, Cig.; — z. koga kam, jemanden irgendwohin verweisen, Cig.; z. koga domov, k božji službi, Burg.
62. zgọ̑rnjica, f. das Obergeschoss, Mur.- Cig., Jan.; on je navadno spal v zgornjici, in tudi tatje ga niso slutili v kleti, LjZv.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani