lup (84-183)

84. škorlȗp, m. = skorlup, die Kruste, Dict., C., Vrtov. (Km. k.).
85. škorlúpa, f. = škorlup, C.
86. škorlúpast, adj. krustig: š. sneg, škorlupasta zemlja, C.; — einer Kruste ähnlich: zelje je škorlupasto (kraus), jvzhŠt.; — škorlupasti (= kakor skorja trdi) črevlji, C.; — prim. skorlup.
87. škorlupína, f. = škorlup, C.
88. škorlȗpnat, adj. krustig: š. sneg, Dol.
89. škralȗp, m. = škorlup, skorlup, die Kruste: der Milchrahm, Habd.- Mik., Cig.
90. škralȗpəc, -pca, m. = škralup, skorlup, BlKr.; tudi: pl. škralupci, BlKr.- Let.
91. škrlȗp, m. = škralup, skorlup, BlKr.- M., Mik.
92. škrlúpa, f. die Kruste, C.
93. škrlúpast, adj. krustenartig, krustig, C.
94. škrlȗpnat, adj. krustig, Dol.
95. škrlúpniti, -ȗpnem, vb. pf. sich mit einer Kruste überziehen, Cig.
96. trdolùp, -lúpa, adj. hartschalig, Jan.
97. zahlúpniti, -hlȗpnem, vb. pf. (vom Dampf) ersticken, V.-Cig., Jan.; — prim. zahlipniti 2).
98. alelúja, I. interj. alleluja! — II. subst. f. 1) das Alleluja; alelujo peti; veselo alelujo komu voščiti; — 2) neka velikonočna jed: repni olupki, posušeni, stolčeni ali zrezani, na svinjski juhi kuhani, Kr.
99. bábica, f. 1) die Großmutter, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., BlKr.; — 2) die Hebamme; — 3) dem. baba, altes Weibchen; — 4) das Weibchen aller kleineren Vögel, Cig., Gor., Notr.; — 5) die Schmerle (cobitis barbatula), Cig.; — 6) der Herrenpilz (boletus edulis), = baba, Št.- C.; — 7) neka hruška, Maribor- Erj. (Torb.); — 8) die leere Buchweizenhülse, Z., Gor.; leerer Maiskolben, Cig.; leere Kastanienhülse, BlKr.; — 9) die Schraubenmutter, Ptuj- C., DZ.; — 10) der Pfannendeckel am alten Büchsenschloss, Cig.; — 11) kalup za tiskarske pismenke, die Matrize, V.-Cig.; — 12) das Haftelöhr, Cig., BlKr.; — 13) der Sensenring, Mur.; — 14) železo, na katerem se kosa kleplje, der Dengelstock; — 15) der Deckel bei der Weinpresse, Cig.; ( prim. dedec); — 16) ein Haufen über einander liegender Garben, Dol.; die Mandel, Cig.
100. bíserən, -rna, adj. Perlen-: biserna matica, = lupina prave bisernice, die Perlmutter, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
101. bòb, bóba, m. tudi coll. 1) die Saubohne (vicia faba); b. iz kropa pobirati = die Kastanien aus dem Feuer holen, LjZv.; bob ob (v) steno metati, sich vergeblich bemühen jemanden zu überreden, zu überzeugen; vse besede so bob v steno pri njem, alles Reden ist bei ihm vergeblich; da te mili bob! potz tausend! C.; zdaj sem se iz boba izdrl, jetzt kenne ich mich erst aus, Erj. (Izb. sp.); — volčji b., die Lupine (lupinus), Tuš. (B.), Nov.; — divji b., gemeine Fetthenne (sedum maximum), Velikovec- Josch; — 2) = fižol, die Fisole (phaseolus vulg.), Soča, Trenta- Erj. (Torb.); — 3) kleine, krapfenähnliche Schmalzkuchen, Gor.; — 4) = krompir, C.; — 5) kozji, ovčji b., die Geiß-, Schafexcremente, Z.
102. brlòg, -ǫ́ga, m. das Lager eines Wildes, die Wildhöhle; lev v svojem brlogu sedi, Dalm.; — die Höhle, der Schlupfwinkel; tolovaji so v svojem brlogu, Št.; — ein schlechter Wohnraum, Cig.
103. 1. búriti, -im, vb. impf. = lupiti, Soška dol.- Erj. (Torb.); — prim. bužiti.
104. bužína, f. = lupina, Tolm., Plužna- Erj. (Torb.); — prim. it. buccia, buccio, die Schale der Früchte, Erj. (Torb.).
105. búžiti, -im, vb. impf. = lupiti, ružiti, Plužna- Erj. (Torb.); — prim. bužina.
106. 2. čȃjka, f. eine kleine Galeere, die Tschaika, Cig.; prim. tur. kajyk, it. caicco, Schaluppe, C.
107. čeljȗst, f. 1) der Kiefer; gornja, spodnja č., der Ober-, der Unterkiefer, Erj. (Som.); — 2) čeljusti podobne stvari: derjenige Theil des Rechens, in welchem die Zähne stecken, tudi pl. čeljusti, Ip., Lašče- Erj. (Torb.); der Kleiderrechen, C.; — pri garah stranski les, v katerem tiči os, Poh.; — die Hahnenlippe am Flintenschloss, Cig.; — pl. čeljusti, die Kluppe, h. t.- Cig. (T.); — die Wagenschere, Kr.; — 3) = čeljustač: kaj ta neumna čeljust ve! Lašče- Levst. (Rok.).
108. čésən, -sna, m. der Knoblauch (allium sativum); v nebesih lupijo debel česen (debel sneg gre), Dol.- LjZv.; hostni č., das Knoblauchkraut (erysimum alliaria), C.
109. glȗmpəc, -pca, m. der Thor, der Tölpel, Dict., Jan., C., Št.; — prim. stsl. glupъ, dumm.
110. gółšast, adj. kropfig: g. glupec, Levst. ( LjZv.).
111. gosẹ̑ničar, -rja, m. 1) der Raupenleser, Cig.; — 2) rumenonogi g., die gelbbeinige Raupenschlupfwespe (microgaster glomeratus), Erj. (Ž.).
112. hmèlj, * hmę́lja, m. der Hopfen (humulus lupulus); zgodnji h., der Augusthopfen, Cig.; divji h., der Zaunhopfen, Cig.; gluhi h., der Nesselhopfen, Cig.; ženski h., der Zapfenhopfen, Cig.; tudi: hmę̑lj.
113. izlẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. hervorkriechen, auskriechen; i. iz lupine, aus dem Ei hervorkriechen; toliko da je izlezel iz lupine, = er ist noch nicht trocken hinter den Ohren, Cig.; še le je iz gnezda izlezel, pa uže hoče črez glave drugim letati, C.
114. jájčən, -čna, adj. Ei-, Eier-; jȃjčna jed, Z.; jajčna lupina, die Eierschale, Cig.
115. jájčev, adj. = jajčen, jajčji: jajčeve lupine, jvzhŠt.; jajčeve luščine, Pjk. (Črt.).
116. jájčji, adj. Ei-, Eier-; jajčje lupine; jajčje okrogel, eirund, oval, Zv.
117. jájnov, adj. jajnove = jajčje lupine, Gor.
118. jeles, m. ein Fisch: die Ilse (clupea alosa), C.
119. jeríča, f. bodljiva kostanjeva lupina (oplodje), Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.); — pogl. ježica.
120. krslepati, -am, vb. impf., Buče ( Št.)- C., pogl. krslupati.
121. krslipa, f. ( m.) eine triefäugige Person, ogr.- C.; ( nam. krslupa?).
122. krsmotati, -am, vb. impf. = krslupati, Z.
123. limōnov, adj. Limonen-; limonove lupine.
124. 2. lokati, -am, vb. impf. lupino od oreha lokati, die Nuss ausschälen, Savinska dol.
125. lúben, -bena, m. der Seebarsch (der Branzin) (labrax lupus), Otok Rab- Erj. (Torb.), Erj. (Ž.).
126. luščína, f. die Fruchthülse, die Schote; — die harte Schale der Nüsse, der Eier u. dgl., Mur., Jan., C.; jajčne lupine ali luščine, Navr. (Let.); orehove luščine, jvzhŠt.; — ein schaliges Gefüge ( min.), Cig. (T.); — die Schuppe, C., Dalm., Štrek.
127. mehkúž, m. 1) der Krebs gleich nach der Häutung, Cig., Jan.; — jajce brez trde lupine, Vest.; — 2) der Weichling, der Zärtling, Mur., Cig., Vrtov., ZgD.
128. mehkúža, f. jajce brez trde lupine, Vest.
129. mekúž, m. 1) der Weichling, M.; zapravljivci so pridni in mekuži, kaj-li? Jurč.; človek, mekuž na duši in telesu, Zv.; — 2) = mehkuž, der Krebs gleich nach der Häutung, Jarn., Cig., Jan., Krelj- Mik.; rak m., Erj. (Izb. sp.); — 3) še mehko jajce brez trde lupine, Kras; — 4) die Weizengerste, Notr.
130. modēl, m. kalup, das Modell, Cig. (T.), Žnid.; modele delati, modellieren, Cig. (T.); — tudi mǫ̑dəł, -dla, po nem. das "Model", Kr.
131. nabíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) durch Schlagen an etwas befestigen, anschlagen; na kalup n., auf die Form schlagen, Cig.; usnje na kopito n., obroče na sod n.; razglas javno po hišnih oglih n., öffentlich anschlagen, placatieren; na kol n., pfählen, Cig.; — 2) bereifen: sode, škafe n.; — 3) n. koga, jemandem eine Tracht Prügel geben, ihn durchprügeln; n. sovražnika, dem Feinde eine Schlappe beibringen; — 4) laden; n. puško, možnar, top; — voll stopfen; n. si žepe, želodec; n. in najesti se, Cig.; — nabit, besoffen, Cig.; — 5) nabita tla, gestampfter Boden, Z.; nabita hiša, ein Haus mit aus Lehm gestampften Wänden, Št.- Jan. (H.); — 6) n. se, sich anschlagen: sadje se nabije = obtolče, C.
132. najẹ̑zdnik, m. najezdniki, die Schlupfwespen (ichneumonidae), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.); velikanski črni n., die ungefleckte Riesenschlupfwespe (pimpla manifestator), Erj. (Ž.).
133. níčast, adj. nič vreden, nichtsnutzig, Lisičine pri Lupoglavu- Erj. (Torb.), Notr.; n. človek, ein Taugenichts, Z.; — nichtig: n. odgovor, LjZv.
134. oblȃtovəc, -vca, m. oreh imajoč na sebi še zeleno lupino, Soška dol.- Erj. (Torb.); — prim. oblakovina.
135. oblȃtovje, n. zelena lupina (oplodje) pri orehu, Soška dol.- Erj. (Torb.); — prim. oblakovina.
136. oblékovəc, -vca, m. zelena orehova lupina, Lašče- Erj. (Torb.); (menda nam. oblakovec).
137. oblíčina, f. = olupek od krompirja ali repe, Notr.
138. obrẹ̑zək, -zka, m. 1) was beim Beschneiden abfällt, das Abschnitzel; z. B. die abgeschnittene Rebenspitze, Cig.; — obrezki, neka jed iz posušenih repnih obrezkov ali olupkov, Gor.; — 2) = obrez (pri knjigah), Jan., C., Navr. (Spom.).
139. omȃjək, -jka, m. = olupek, die abgeschälte Haut oder (weiche) Rinde: krompirjevi omajki, Notr., Polj.
140. opodǫ̑ba, f. = kalup, die Abform, Cig., C.
141. orẹ́hov, adj. Nussbaum-: o. les; Nuss-: orehova lupina, die Nussschale; orehova potica.
142. ōstriški, adj. Austern-: ostriška lupina, die Austernschale, Cig.
143. oškrápəł, -pla, adj. rindig, krustig, Z., C.; oškrapla zemlja, infolge der Dürre rauher, spröder Boden, C., Z.; rauh: oškrapla jedra, Glas.; — prim. škorlup.
144. 1. plẹ́na, f. 1) der Bruch, die Scharte, der Schiefer ( z. B. vom Eisen), Cig., Svet. (Rok.); die Straube an eisernen Werkzeugen, Cig. (T.); "kadar se železo ali jeklo v tenkih platničicah ali kožicah lupi, vele, da ima plene", Lašče- Erj. (Torb.); — zvon je imel pleno, zato ni dobro pel, Gor.- Levst. (Rok.); — 2) eine dünne Platte: vapnenec se lomi na plene, Erj. (Min.); kamenje se lomi po plenah, Štrek., Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); glinasta p., der Thonschiefer, C.; — die Eisenschlacke, Z.; — 3) die Glasblase, V.-Cig.; — 4) eine Lage Holz, M., Z.; — eine Reihe Schindel, Stroh oder Ziegel am Dache, Z., C., Poh.; streha v dve pleni, iz klanih smrekovih deska, Glas.; — 5) das Schindeldach, Rez.- Baud.; — streha na stebrih brez sten, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
145. pǫ́cati, pǫ̑cam, vb. impf. = pokati, bersten, C., Štrek.; roke mi pocajo od mraza, Kras- Erj. (Torb.); svetlica cinkova poca, Erj. (Min.); grozdje premehkih lupinic poca, Vrtov. (Vin.); — knistern: ogenj poca, Z.
146. pȏłžkarica, ** f. spodnja plast zemlje, vsa polna polžjih lupin (na barju), DSv.
147. potı̑karica, f. die Schlupfwespe, C.
148. prekljuváti, -kljúvam, -kljújem, vb. pf. mit dem Schnabel durchpicken; p. orehovo lupino.
149. prę́ša, f. 1) die Presse; vinska p.; — die Kluppe, der Kloben zum Castrieren der Schafböcke, Cig.; — die Beuge bei den Böttchern, Cig.; — kolesna p., bei den Wagnern der Radstock zum Festhalten des Rades, V.-Cig.; — 2) der Presskuchen ( z. B. der Leinkuchen), C.; — iz nem.
150. rẹzı̑łnica, f. = rezilni stol, Cig., Jan., M., C.; — die Schneidekluppe, DZ.; — das Schneidebrett (der Schuhmacher), Cig.
151. rę́žati, -ím, vb. impf. 1) klaffen, geöffnet sein; zemlja reži od suše; orehova lupina, strok, zrel kostanj reži; brezno mu nasproti reži, Preš.; pes reži, kadar zobe kaže; — režeča šivanka, die Kürschnernadel, V.-Cig.; — 2) murren, keifen; r. na koga, nad kom, jemanden schreiend schelten; kje je oblast, na katero drugi ne reže? Kast.- Valj. (Rad); — 3) = grdo se smejati ali jokati ali sploh kričati, C., Št.; tudi r. se, Mur., Cig., BlKr.; kaj se zmerom režiš? vzhŠt.; vsi so se mu v zobe režali, Erj. (Izb. sp.).
152. režı̑nje, n. coll. 1) = zelene orehove lupine, C.; — 2) = fižolovo stročje, C.
153. robȃd, f. coll. = rbad, zelene lupine orehove, C.; — prim. robčevina.
154. robčevína, f. = zelena lupina orehova, Cig., Jan., Polj.
155. robína, f. 1) = zelena lupina orehova, Guts.- Cig., C.; — 2) brüchiges Gestein (faules Gebirge), V.-Cig.; — 3) coll. die Hackfrüchte: repa, korenje itd., Bes.
156. robı̑nje, n. coll. = zelene lupine orehove, C.
157. rǫ̑bka, f. = zelena lupina orehova, C.
158. rǫ̑bkovina, f. vnanja zelena lupina orehova, Cig., Jan., Mik.; tudi: leščnikov, kostanjev, M.
159. sadrę̑n, adj. aus Gips, gipsen, Gips-, Cig. (T.); sadreni kalup, die Gipsform, Cig. (T.); sadreni odtisk, der Gipsabdruck, Cig. (T.).
160. sardīna, f. die Sardine (clupea sardina), Jan., Erj. (Ž.).
161. skralȗb, m. 1) die dicke Milchhaut, Dict., C., Gor.- Mik.; — 2) ona skorja, ki se po dežju naredi na zemlji, Lašče- Erj. (Torb.); pogl. skorlup.
162. skrápa, f. die Kruste, C.; die gefrorene Schneedecke, die Schneekruste, Mur., Cig., Jan.; — die harte Erdkruste, C.; — prim. skorlup.
163. skrivák, m. der Schlupfwinkel, C.
164. skriválišče, n. das Versteck, der Schlupfwinkel, Mur., Cig., Jan., Trav.- Valj. (Rad), nk.; tudi: skrivalíšče.
165. skrlȗb, m. der Milchrahm, C., Štrek.; — die Kruste, Polj.; die Schneekruste, C.; — pogl. skorlup.
166. slaník, m. 1) der Pökelhäring, Cig., Jan., nk.; der Häring (clupea harengus), Erj. (Ž.); — 2) das Salzbergwerk, die Salzgrube, Cig. (T.); — 3) die Salzquelle, Navr. (Let.).
167. 2. slę̑d, m. = slanik, der Häring (clupea harengus), Cig., Jan., DZ., Erj. (Ž.); — po drugih slov. jez.; starošved. sild, Mik. (Et.).
168. smùk, smúka, m. 1) das Schlüpfen, der Schlupf, Guts., Cig., Jan.; na s., sprungweise, Rib.- Mik.; okno na smuk, das Schubfenster, Št.- C., Z.; — 2) = smukalica 3), SlN.
169. sprāt, m. die Sprotte (clupea sprattus), Erj. (Z.).
170. strádati, -am, vb. impf. 1) darben; stradaje si kaj prihraniti; šest dni strada, da sedmega razsaja, Z.; strada, da se vanj vidi, da se goli, da se lupi, Met.; — Mangel haben: s. česa, kruha s.; — 2) darben machen, darben lassen, Z., Vrt.; svoj život s, Škrinj.- Valj. (Rad); s. se, sich abhungern, Cig.; — jezika ne bom stradal, ich werde meine Zunge nicht sparen, Z.
171. škę̑le, f. pl. 1) = skele, das hölzerne Sattelgerüst, Dict., Cig., Rib.- M.; — 2) stojalo (kalup), na katerem se dela gnojni koš, BlKr.- Let.
172. škorȗp, m., C., pogl. škorlup.
173. 2. škrȃpa, f. = škralup, skorlup, die Kruste, C.
174. udáriti, -dȃrim, vb. pf. 1) einen Schlag führen, schlagen; u. ob mizo, ob tla; u. koga po glavi, po roki, za uho; u. z roko v roko, u. si v roke, einander den Handschlag geben; — anprallen; u. z glavo ob kamen, mit dem Kopfe an einen Stein anschlagen; u. se, sich anschlagen; u. se z glavo ob kamen; u. se v nogo, v glavo; — u. pečat, das Siegel aufdrücken; u. podobo na svinec, einen Stich in Blei abschlagen, Cig.; u. na kalup, aufformen, Cig. (T.); — mrtvoud ga je udaril (= zadel), Cig.; — einschlagen (vom Blitze); strela je udarila v hišo; udarilo je nekam; — u. koga s slepoto, jemanden mit Blindheit schlagen; treffen, Cig.; kmeta bridko udari goveja kuga, Levst. (Nauk); — udarjen, verrückt, rappelig, Cig.; — 2) losschlagen, angreifen: u. na sovražnika, na trdnjavo; na volke u., ogr.- Valj. (Rad); u. z vojsko v deželo, ins Land einfallen; u. se, aneinander gerathen, in Kampf gerathen, ein Treffen liefern; — bolezen udari med ljudi, eine Krankheit beginnt zu grassieren, Dict.; — 3) u. jo kam, den Weg irgendwohin einschlagen; u. jo za kom, jemandem nachstürzen, jemanden zu verfolgen anfangen, Cig.; u. na stran: sich vom Wege abschlagen oder entfernen, Cig.; — 4) dringen: voda je črez bregove udarila, das Wasser ist ausgetreten; močno vino udari v glavo, starker Wein steigt zu Kopfe; kri mu je udarila v lica; Izza nohta udari črna kri, Npes.- Jan. (Slovn.); mokrota udari skozi zid; ogenj udari skozi streho; bolezen udari na pljuča, v glavo, die Krankheit geht auf die Lunge, den Kopf über; duh udari v nos, der Geruch sticht in die Nase; — 5) einen Geruch bekommen o. annehmen: vino je udarilo po sodu, Levst. (M.); vino udari po zemlji, Z.
175. utrpẹ́ti, -ím, vb. pf. entbehren, missen; to lahko utrpim; tako malo jih more u. kakor mesa v loncu, Dalm.; imajo lupino in zrna morajo utrpeti, Trub.; — einen Abbruch erleiden, Jan.; — missen können, hergeben können, vermögen, imstande sein; daj mi, kolikor utrpiš! Cig., C., Gor.; dajte nam kruha in stan, ako utrpite, Vrt.; ne utrpe toliko, da bi se stroški poravnali, Cv.; zavpila je, kolikor je utrpelo grlo, Levst. (Zb. sp.); jaz ti ne utrpim ničesar dati, Vrt., Polj.; ne utrpi, da bi kateri kaj odrekel, Str.; tako uboga je zdaj, da še jagneta v dar ne utrpi, Ravn.; nogi nista utrpeli (vertrugen) dosti naglosti, Jurč.; — ne utrpim, ne morem si utrpeti, da ne bi —, ich kann nicht umhin, Jan.; ne utrpim (si), da ne bi ga svaril, Levst. (M.); tudi: ne utrpim se, Levst. (Zb. sp.), Navr. (Let.); — u. si, sich vergönnen: še čašice vina si ne utrpi, Ig (Dol.); še tega si ne utrpi, da bi —, Tolm.
176. vȏłk, vȏłka, vołkȃ, m. 1) der Wolf: volk sit pa koza cela ne more biti, Rib.- M.; mi o volku, volk pa iz lesa = lupus in fabula, Cig.; dati kozliče volku pasti = den Bock zum Gärtner setzen, Cig.; volka je videl = er ist heiser, Rib.- M.; — v. biti na kaj, auf etwas versessen sein; v. biti na kako jed, ein besonderer Liebhaber einer Speise sein; — 2) der Kreisel; volka goniti, den Kreisel treiben, Cig.; — 3) ein Fangeisen für Raubthiere ( bes. Fischottern) mit zwei Federn, V.-Cig.; — 4) der Bock am Webstuhl, C.; kolo na tkalčevih statvah, ki suče navlak in nanj namotava, kar je natkanega platna, Zora; — 5) ein hölzerner Keil bei den Seilern, der Wolf, C.; — der Keil zum Brechen der Steine, C.; — 6) verdorbener Flachs o. noch nicht vollkommen gebrechelter Flachs, C.; — 7) der Wasserast, Cig.; — 8) die Knopper, Mur., C., Danj.- Valj. (Rad), vzhŠt.; — 9) die geschmolzene Eisenmasse im Hochofen, Gor.; die Luppe, V.-Cig., Cig. (T.); — peč na volka, der Maßofen im Hüttenwerk, V.-Cig.; — 10) ein schlechter Boden, der sich nicht gut düngen lässt, C.; — 11) = smolnata cunja, s katero črevljar dreto gladi, Gor.; volka prati, = eine vergebliche Arbeit thun, Gor.; — 12) der Wolf am Dochte, der Kerzenräuber, Cig., C.; — 13) zeleni volk, der Grünspan, Cig., Jan., Vrt., DZ., Levst. (Nauk), Šmartno pri Litiji- Štrek. (LjZv.), Dol.; — 14) der Wolf (eine Entzündung der Haut am Gesäß, z. B. vom starken Gehen, Reiten); volka dobiti, volka si zagnati (z jezdarjenjem), Dict.; — 15) die Holzfäulnis, der Holzbrand, C.; — 16) die Weinstockraupe, Cig., C.; der Kneipwurm, V.-Cig.; — 17) čebelni volk, eine Art Wespe, C.; — 18) der Todtenkopfschwärmer (acherontia atropos), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 19) morski v., der Haifisch (squalus), Cig., Jan., nk.; — 20) der Hausschwamm, der Wandschwamm, vzhŠt.- C.; — 21) neki deteljni plevel (die Kleeseide?), Dol.; — beli v., eine Art grobe Binse mit weißen Wollenbüscheln, (schädlich als Viehfutter), C.; — eine Art Sommerwurz (orobanche galii), Josch.
177. zahajalíšče, n. = kraj, kamor kdo zahaja, Cig., Zora; z. tolovajev, der Räuberschlupfwinkel, Cig.
178. zakǫ́t, m. ein abgelegener Ort, ein Schlupfwinkel, C.
179. zakǫ̑tək, -tka, m. ein geheimer Winkel, Cig. (T.); ein Winkel im Hause, Valj. (Rad); der Schlupfwinkel, Mur., Cig., Jan., Nov.- C.; das Versteck, ogr.- Mik.
180. zakǫ̑tje, n. ein abgelegener Ort, der Schlupfwinkel, das Versteck, Cig., Jan., M.
181. zalẹ̀z, -lẹ́za, m. 1) z. solnčni, der Sonnenuntergang, Rez.- C.; — 2) der Schlupfwinkel, mesto polno zalezov, Dict.
182. zamı̑čje, n. der Schlupfwinkel: oditi v zamičje, verschwinden, Blc.-C.
183. zẹ́vati, -am, vb. impf. 1) den Mund (das Maul, den Rachen) geöffnet halten; od vročine, od žeje z.; iz radovednosti z., Cig.; — weit geöffnet sein, klaffen: brezdno zeva, Cig., Jan.; oreh zeva, (če je zelena lupina počila), C.; — z. za čim, nach etwas lechzen, sich sehnen, ogr.- C.; — 2) schreien, Polj., Idrija, Ig (Dol.); — maulmacherisch reden, Ig (Dol.); — 3) athmen, Habd.- Mik.

   1 84

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani