luknja (33)

1. lȗknja, f. das Loch; ni v vsaki luknji raka, Npreg.; uganka: Na zidu visi — v luknjo misli (= ključ), Dol.- Erj. (Torb.); — ein schlechtes Gemach, ein Loch; — der Arrest; v luknjo vtekniti koga, einen ins Loch werfen; — prim. stvn. luccha, Lücke, Mik. (Et.).
2. luknjáča, f. ein großes Loch, Z.
3. lȗknjast, adj. löcherig; l. kruh, ein blasiges Brot, Cig.
4. luknjàt, -áta, adj. voll Löcher, Cig.
5. luknjáti, -ȃm, vb. impf. ein Loch oder Löcher machen, lochen, auslochen, Cig., C., Levst. (Rok.); oblačilo l., das Kleid durchreißen, C.; lȗknjati, ogr.- Valj. (Rad).
6. izlúknjati, -lȗknjam, vb. pf. auslochen, durchlöchern, Cig., C.
7. podluknjáti, -ȃm, vb. pf. unterhöhlen, Cig.
8. preluknjáti, -ȃm, vb. pf. durchlöchern, Cig., (prelȗknjati) ogr.- C.
9. dúplast, adj. = duplinast: duplasto drevo, Hal.- C.; v duplastih luknjah gnezda delajo, Dalm.; — prim. duplo.
10. dušníca, f. 1) das Athemloch, C.; suhozemske živali dihajo s pljuči ali pa z dušnicami, Erj. ( LjZv.); — 2) das Luftloch, C., Z.; — "luknja pri sadni sušilnici", (dȗšnica) Krn- Erj. (Torb.).
11. glogotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. sprudeln, rauschen: morje v izpodjedenih luknjah glogoče, Blc.-C., Z.; — prim. klokotati.
12. ı̑stnik, m. neka luknja nad pečnim žrelom, BlKr.; — pl. istniki, = isteje, Povirje na Krasu- Erj. (Torb.).
13. lína, f. das Dachfenster; ein Fenster, eine Lucke ohne Glasverschluss; bes. das Thurmfenster; slepe line, die blinden Fenster am Thurmdache, BlKr., Polj.; die Schießscharte, Z.; — ein Loch im Eise, C.; — die Oeffnung mit der Fallthür vor dem Sautrog, C.; — pl. line, das Fenster überhaupt, Dol.; Šla sta na ispe visoke Odperat line široke, Npes.-K.; Bratec pa zdaj v linah stoji, Npes.-K.; line zaluščiti, die Fenster zuschlagen, Pohl. (Km.); — line so tudi luknja, skozi katero se klaja iznad hleva meče v hlev, Nov.; — prim. stvn. hlina, lina, srvn. line, Balkon, Mik. (Et.).
14. lȗknjica, f. dem. luknja, das Löchelchen; — potna l., die Schweißpore, Jan., Žnid., Sen. (Fiz.); solzna l., der Thränenpunkt, Cig. (T.).
15. mižı̑vnica, f. luknja na čebelnem košu, C.; ( nam. mižalnica?).
16. osník, m. 1) der Achsennagel am Wagenrad; — 2) der Achsenlochbohrer (sveder, s katerim se osniku prevrta luknja), Lašče- Erj. (Torb.).
17. pẹ́sta, f. 1) luknja v klado pri stopah, v katerih čreslo tolčejo, Mik. (Et.); — 2) die Radnabe, V.-Cig., C., Kr.- Valj. (Rad), Poh.
18. półšina, f. 1) das Bilchloch; — tudi: luknja, kjer ima kača gnezdo, LjZv., jvzhŠt.; — 2) polšína, das Bilchfleisch, das Bilchfell, Valj. (Rad).
19. premrẹ́ti, -mrèm, -mŕjem, vb. pf. starr werden, Cig., Jan.; — absterben ( z. B. von Gliedern), Cig.; einschlafen (von Gliedern), Cig., Jan.; od mraza p., vor Kälte starr werden, Cig.; premrl, starr, steif (von Gliedern): premrli prsti, premrle roke, Cig., C.; (tudi: premrt, premrte hrbte k ognju tiščati, Glas.); abfrieren, zugrunde gehen, C.; premrl, abgefroren, C.; — kruh je premrl, t. j. zavoljo nezadostne gorkote ni prav vzhajal (premrt kruh = luknjast k.), Gor.; — premrla zel ti! = du faules Tuch! Savinska dol.
20. pretǫ̑čnica, f. 1) voda pretočnica, durchziehendes Wasser, Levst. (Cest.); — 2) prẹ́točnica, na plužnem drevesu luknja, v katero se vtika klin, kajk.- Valj. (Rad).
21. prósiti, prǫ́sim, vb. impf. 1) bitten; milo p., flehentlich bitten; ponižno p., demüthig bitten; p. koga kake reči; tega prosim od vas, Npr.- Erj. (Torb.); p. daru božjega, Npes.- Mik.; odpusta p., um Urlaub bitten, Levst. ( LjZv.); kake službe p., Cig.; po svetu kruha p., betteln; tudi: p. za kaj, "um" etwas bitten (po nem.); odpuščenja, za odpuščenje (odpuščanje, Cig.) p., um Verzeihung bitten; = za zamero p. (to je: p., da bi ne zameril, Cig.); p., da bi kdo kaj storil; p. za koga, für jemanden eine Fürbitte einlegen; bodi prošen! sei gebeten! C.; kdor kak zadržek ve, nam ga je prošen razodeti (wird gebeten), Met.; — zur Arbeit bitten: pojdi delavcev, težakov prosit! — werben: Dajte, dajte, mati, hčerko, Ker možje jo prosijo, Npes.-K.; — Bitten, Wünsche für jemanden aussprechen: p. komu česa (kaj): smrti si p., BlKr.; Boste sreče nam prosili, Npes.-K.; nam vso dobroto prose in žele, Krelj; Lysias prosi Judom srečo, (entbietet den Juden seinen Gruß), Dalm.; začno mu prositi zdravje: bodi zdrav, ti judovski kralj! Trub.; dobro komu p. od Boga, C.; — 2) p. se, mittelst eines Gesuches bitten: p. se kam, proč, C.; p. se od vojaščine, um Befreiung vom Militärdienst bitten, Levst. (Nauk); tudi: p. si česa, Levst. (Podk.); — 3) verlangen: Bog bode račun prosil, C.; luknja (v strehi) krovca prosi, Jurč.
22. 1. rúpa, f. 1) die Erdhöhle, das Erdloch, Cig., Jan.; ( bes. von den Karsthöhlen, Notr.); — 2) eine Wassergrube, Cig., Jan.; jama, v katero ponicuje kak potok, Mik., Lašče- Erj. (Torb.); eine von reißendem Wasser gebildete Grube, C.; — die Grube übhpt., vzhŠt., jvzhŠt., BlKr.; visoko v gori v črni rupi leži še umazan sneg, Glas.; — 3) die Cisterne, Mur., Cig., Jan., Met., Dalm.- Valj. (Rad), Vrt.; = suha r., C.; mene, vir žive vode, so zapustili, izsekali so rupe, luknjate rupe, ki vode ne drže, Ravn.; — 4) das Kesselthal, Cig. (T.); — die Mulde, Cig., Jan., Jes.; — 5) zatilna rupa, das Hinterhauptloch, Erj. (Som.); — 6) die Kennung im Pferdezahn, Cig.
23. sȃpnica, f. 1) die Wasserblase, C.; die Seifenblase, Z.; — 2) das Windloch, Ravn.- Cig., Jan.; luknja v zemlji, iz katere se ob dežju kadi, Gor.; — 3) die Windlade in den Orgeln, Cig.; — 4) = sapnik, die Luftröhre, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
24. skalǫ́vən, -vna, adj. = skalen, Jan.; skalovne votline, Škrinj.; skalovna luknja, Bas.
25. skrọ̑zən, -zna, adj. = skozen, hindurchgehend: skrozna luknja v zidu, vzhŠt.
26. skvǫ̑žnja, f. = skožnja, luknja: skvožnjo prevrtati, Erj. (Torb.).
27. slẹ̑p, slẹ́pa, adj. 1) blind; na pol s., halbblind; na eno oko, na obedve očesi s.; na enem očesu s., Met.- Mik.; tudi slepa kokoš zrno najde; tudi slep ščinkavec korito najde, Cig.; zunaj lep, znotraj slep = schön aber unwissend, Mur.; — blind für etwas, es nicht sehen wollend; slep česa, Kast.; sin je zdaj matere s., BlKr., Gor.- M.; lepa je, pa dela slepa, C.; Moje (kamre) si pa slep, Npes.-Schein.; — slepa ljubezen, slepa vera, blinde Liebe, blinder Glaube, Cig.: slepa sreča, blinder Zufall, Cig.; — na slepo kupiti, ungesehen kaufen; — slepa cena, der Spottpreis, Jan.; po slepi ceni, Jurč.; — slepo steklo, mattes Glas, Cig.; — 2) = navidezen: slepa luna, slepo solnce, der Nebenmond, die Nebensonne, Jes.; slepi ogenj, das leuchtende Moderholz, Z.; slepo okno, blindes Fenster; slepe line, die blinden Thurmdachfenster, Z., Polj.; slepa železna ruda, der Eisenschuss, Cig., Jan.; — slepa ulica, die Sackgasse (po češ.), Jan.; slepo črevo, der Blinddarm, Cig. (T.), Erj. (Som.); slepa luknja, die Zungenvertiefung, das Zungenloch, Cig.
28. škȗlj, m. nekaka luknja, Erj. (Torb.); — prim. 1. škulja.
29. 2. vrlína, f. 1) die Zaunöffnung, Mik., BlKr.; (črez vrlino vozijo na njivo, na vrt; tam napravijo leso ali pa zagrade z vejevjem, BlKr.); sploh veča luknja v ograji ali steni, zidani in leseni, Dol.; — 2) aus Brettern gemachtes Gartenthor, M.; = lesa, vrnila, Levst. (Pril.).
30. zadẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) vermachen: eine Öffnung, Ritze u. dgl. zuarbeiten, verstopfen, verbauen, verzäunen u. s. w.; z. luknjo, vrzelo, lino; jamo z., zubühnen ( mont.), V.-Cig.; z. se, sich verstopfen; luknja se je zadelala; — hineinstopfen: star pisker v krošnjo z., Jurč.; — 2) verzaubern, verhexen, Cig., C.; z. komu, M.; zadelano mi je, ich bin verzaubert, Cig.; — 3) auf Arbeiten ausgeben: sto goldinarjev z., Cig.; — 4) z. se, werden, entstehen: drevo se zadela, Ravn.- C.
31. zakováti, -kújem, vb. pf. 1) einschmieden; z. koga (v spone), jemanden in Fesseln legen, Cig., Jan., Nov., Zora, Slovan; — zuschmieden, zuhämmern, zunieten, Jan. (H.); — "zakovana"! reči mora, kdor se od svoje jamice oddali, kadar kozo bijejo, Lašče- Levst. (Rok.); "moja luknja je zakovana, z zlatom zalijana", vzhŠt.- Vest.; — 2) z. konja, ein Pferd beim Beschlagen vernageln, Guts., V.-Cig., Jurč.
32. zalẹpíti, -ím, vb. pf. verkleistern, verkleben, durch Schmieren verstopfen, Cig., Jan., M., Cig. (T.); cev z., Cig.; — z. se, sich verstopfen: luknja se je od rje zalepila, Cig., C.; — rana se zalepi (geht zu, schließt sich), Cig.
33. zavọ̑ra, f. 1) der Absperrschranken, der Schlagbaum, Cig., Jan., C., Nov.; mitna z., der Mautschranken, Levst. (Pril.); — 2) die Sperrkette, Mur., Cig., Jan., Mik., Kras, Ig (Dol.), Tolm., Savinska dol.; — 3) pri planinskem stanu luknja v zidu, skozi katero se ovce poganjajo na molžo, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — 4) = zavira, das Hindernis, C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani