luk (184)

1. lùk, lúka, m. gemeiner Lauch, Porree (allium porrum), Cig., Jan.; — 2) die Zwiebel (allium cepa), Mur., Cig., Jan., Nov., vzhŠt.; = rdeči l., Dict.; — l. česnjak, = česenj, der Knoblauch (allium sativum), Tuš. (R.); = beli l., C.; — pasji l., der doldige Vogelstern, die Feldzwiebel (ornithogalum umbellatum), Medv. (Rok.).
2. 1. lúka, f. neka pomladna rastlina s čebulico, katero jedo, Erj. (Torb.).
3. 2. lúka, f., nam. loka = pristanišče, Cig., Jan., C., nk.; — hs.
4. lukálọ, n. das Spähglas, das Seherohr, Cig., Jan.
5. lúkanje, n. das Spähen.
6. lȗkar, -rja, m. der Zwiebelhändler, Cig.
7. lukašnica, f. = luk, Jan. (H.).
8. 1. lúkati, -am, vb. impf. spähen, gucken, lugen; — prim. stvn. luogēn, Mik. (Et.).
9. 2. lȗkati, -kam, -čem, vb. impf. trinken, saufen (šaljivo), Cig., Jan., Kr., Št.
10. lúkav, adj. kdor rad luka, C.
11. lukávati, -am, vb. impf. spähen, gucken, ogr.- Mik.
12. lúkavəc, -vca, m. der Späher, der Gucker, Mur., Cig.
13. lúkavka, f. die Späherin, Z.
14. lȗkək, -kəka, m. = drobnjak, der Schnittlauch, Z., Rib.- DSv.
15. lȗkež, m. železna, s smolo napolnjena ponva, s katero si svetijo, pod Mangartom- Erj. (Torb.).
16. lȗkman, m. die Psingstlucke, Pjk. (Črt. 5.).
17. 1. lúkniti, lȗknem, vb. pf. einen spähenden Blick thun, C.
18. 2. lúkniti, lȗknem, vb. pf. austrinken, Jan. (H.); — prim. 2. lukati.
19. lȗknja, f. das Loch; ni v vsaki luknji raka, Npreg.; uganka: Na zidu visi — v luknjo misli (= ključ), Dol.- Erj. (Torb.); — ein schlechtes Gemach, ein Loch; — der Arrest; v luknjo vtekniti koga, einen ins Loch werfen; — prim. stvn. luccha, Lücke, Mik. (Et.).
20. luknjáča, f. ein großes Loch, Z.
21. lȗknjast, adj. löcherig; l. kruh, ein blasiges Brot, Cig.
22. luknjàt, -áta, adj. voll Löcher, Cig.
23. luknjáti, -ȃm, vb. impf. ein Loch oder Löcher machen, lochen, auslochen, Cig., C., Levst. (Rok.); oblačilo l., das Kleid durchreißen, C.; lȗknjati, ogr.- Valj. (Rad).
24. lúknjevəc, -vca, m. eine in der Erde nistende Hummel, Gor., Lašče- Glas.
25. lȗknjica, f. dem. luknja, das Löchelchen; — potna l., die Schweißpore, Jan., Žnid., Sen. (Fiz.); solzna l., der Thränenpunkt, Cig. (T.).
26. lȗknjičarka, f. brsteča l., die sprossende Madrepore (madrepora prolifera), Erj. (Ž.).
27. lȗknjičast, adj. voll kleiner Löcher, löcherig; — porös, Cig., Jan.
28. lȗknjičati, -am, vb. impf. mit kleinen Löchern versehen, löcheln, Cig.
29. lȗknjičav, adj. porös, Jan., Sen. (Fiz.).
30. lȗknjičavost, f. die Porosität, Cig., Jan., Sen. (Fiz.).
31. luknọ, n., C., pogl. lokno.
32. lúkov, adj. Lauch-, Zwiebel-, Cig., M.; l. smrad, Slom.
33. lúkovišče, n. ein Acker, auf dem Zwiebeln gepflanzt waren, C.
34. lúkovka, f. = češnikovica, die Narcisse, C.
35. lúkovnica, f. = lukovščnica, čebulinka, der Zwiebelapfel, C.
36. lȗkovščak, m. der Monat October, kajk.- Valj. (Rad).
37. lukǫ̑vščnica, f. = lukovnica, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
38. izlúknjati, -lȗknjam, vb. pf. auslochen, durchlöchern, Cig., C.
39. mamelūk, m. nekdaj: egiptovski vojak, der Mameluk; ( fig.) sclavischer Anhänger, nk.
40. 1. nalúkati se, -am se, vb. pf. sich satt gucken, Cig.
41. 2. nalȗkati se, -am se, vb. pf. sich besaufen, Ljub., Dol.
42. nalukávati, -am, vb. impf. spionieren, n. koga, kaj, belauern, ogr.- C.
43. nalukȃvəc, -vca, m. der Spion, ogr.- C.
44. plȗk, m. modri morski p., die blaue Meerlunge oder Cuviers Wurzelqualle (rhizostoma Cuvieri), Erj. (Ž.).
45. plúka, n. pl., Drežnica- Erj. (Torb.), pogl. pljuča.
46. plúkniti, plȗknem, vb. pf. = plunkniti, pljuskniti: voda je iz škafa pluknila, C.
47. podluknjáti, -ȃm, vb. pf. unterhöhlen, Cig.
48. 1. polúkati, -am, vb. pf. ein wenig gucken; p. skozi razpoko v sobo; — hervorgucken: solnce je polukalo izza oblakov.
49. 2. polȗkati, -am, vb. pf. austrinken, aussaufen, Jan., Npes.-K.
50. polúkniti, -lȗknem, vb. pf. gucken, Cig., Št.- SlN.; hervorgucken: solnce polukne izza oblakov, C.
51. polukǫ̑ckast, adj. hemitessularisch, Cig. (T.).
52. polukolọ̑, -ę́sa, n. das Halbrad, (polkolo) Cig.
53. polukònj, -kónja, m. das Halbpferd, (polkonj, polokonj) Cig., Jan.; polukonji ("polkonji") so bili ljudje zgoraj s človeško, od pasu pa s konjsko podobo, Št. med Muro in Dravo- Pjk. (Črt.).
54. polukovína, f. das Halbmetall, Cig. (T.).
55. polukrȃjcar, -rja, m. der Halbkreuzer, Jan., nk.
56. polukrı̑łəc, -łca, m. polukrilci, Halbflügler (hemiptera), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
57. polukrižȃvka, f. ein halber Kreuzthaler, (polk-) C.
58. polukrǫ̑g, m. der Halbkreis, Jan., Cig. (T.), Žnid., Cel. (Geom.), nk., (polok-) Cig., Jan.
59. polukrǫ̑gla, f. die Halbkugel, Cel. (Geom.), nk., (polk-), Cig., Jan.
60. polukrǫ̑glast, adj. halbkugelförmig, nk., (polk-) Cig., Jan.
61. polukrǫ́žən, -žna, adj. Halbkreis-, halbkreisförmig, Cig. (T.), nk., (polok-) Cig., Jan.
62. polukrǫ̑žje, n. der Halbkreis, (polok-) Cig., Jan.
63. polukrǫ̑žnat, adj. halbzirkelförmig, (polok-) Cig.
64. polukrǫ̑žnica, f. (črta) p., die Halbkreislinie, Cig. (T.), (polok-), Cig., Jan.
65. prelȗka, f. ein Thurm am Meereshafen, Pohl.; der Leuchtthurm, Mur.- Cig., Jan.
66. prelúkniti, -lȗknem, vb. pf. preluknilo je, es hat sich der Nebel gehoben, es hat sich ausgeheitert, Cig., C.
67. preluknjáti, -ȃm, vb. pf. durchlöchern, Cig., (prelȗknjati) ogr.- C.
68. prelȗknjičati, -am, vb. pf. durchlöchern, Cig.
69. prilúkati, -am, vb. pf. hervorgucken; solnce priluka izza oblakov.
70. slúka, f. = sloka, Jan., Mik., (sljuka) Erj. (Z.).
71. talúkati, -am, vb. impf. = talikati, takljati, Štrek.
72. zalúkati, -am, vb. pf. ergucken, erspähen, erlauern, Cig.
73. zalukávati, -am, vb. impf. = zalukovati, C.
74. zalukováti, -ȗjem, vb. impf. z. koga, nach jemandem spähen, ihn belauern, Fr.- C.
75. brentáč, m. 1) der Buttenträger, C., Dol.; — 2) = brenta, Ip.- Mik.; kleine Butte, C.; majhna, lesena posoda, taka kakor golida, samo da nima luknje v uhu, Kras- Erj. (Torb.).
76. čèp, čépa, m. 1) der Zapfen; s čepom zatekniti luknjo; pijan kakor čep; — der Zapfen am Wellbaum, Cig.; — in der Mühle das Ende des Nagels im Bodensteine, Cig.; — der Fenster- oder Thürkegel, C.; — der Gewehrpfropf, BlKr.; — 2) der Rebenzapfen: na dve očesi rezana trta, jvzhŠt.; — 3) kratek jarek, napeljan na travnik iz memo tekoče vode, Dict., Brdo ( Gor.), Levst. (Rok.); — 4) neka riba: der Rauhbarsch (aspro), Zidani Most- Erj. (Torb.); — 5) der Ueberschuss, der Saldo, Z., Gor.
77. čmŕlj, m. 1) die Erdhummel (bombus terrestris); "na Št. Vidski gori razlikujejo čmrlje v maharje, listnarje in zemljarje, a Laščani v mahovce in luknjevce", Erj. (Torb.); čmrlji so veliki in mali pasanci, rjavčki, sivčki, mahovniči, Gor.; — 2) klin, ki se vtakne v prevrtano klop, a nanj se deno na križ stoječe palice, na nje štrena, da se razmota, Vas Krn- Erj. (Torb.).
78. 2. drága, f. železen drog, s katerim vrtajo luknje v skalo, Tolm.- Štrek. (Let.).
79. dúplast, adj. = duplinast: duplasto drevo, Hal.- C.; v duplastih luknjah gnezda delajo, Dalm.; — prim. duplo.
80. dušníca, f. 1) das Athemloch, C.; suhozemske živali dihajo s pljuči ali pa z dušnicami, Erj. ( LjZv.); — 2) das Luftloch, C., Z.; — "luknja pri sadni sušilnici", (dȗšnica) Krn- Erj. (Torb.).
81. fŕkniti, fȓknem, vb. pf. 1) huschen, schwirrend entfliegen; miš v luknjo, ptič na vejo frkne; — 2) einen leichten Schlag versetzen: f. koga, Dol.
82. glȃsnica, f. 1) das Lautzeichen, Cig., Jan.; — 2) = samoglasnik, Cig., Jan.; — 3) (luknje) glasnice, Schallöcher, Cig. (T.); — 4) glasníca, die Verkünderin, Bes.
83. glogotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. sprudeln, rauschen: morje v izpodjedenih luknjah glogoče, Blc.-C., Z.; — prim. klokotati.
84. gółbiti, -im, vb. impf. aushöhlen, Trst. (Let.); luknje g., Danj. (Posv. p.).
85. hahljáti, -ȃm, vb. impf. 1) hervorsprudeln, Jan.; iz soda hahlja, Z.; voda iz lukenj hahlja, Vod. (Izb. sp.); iz breznov vode hahljajo, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) hervordampfen, C.; že zjutraj žganje iz njega hahlja, Slom.; — 3) h. se, grob, laut lachen, Jan., C., BlKr.- M.; nepristojno se h., Cv.
86. hȗkati, -kam, -čem, 1) hauchen, pusten, Cig., Jan., C. ( BlKr.); v roke h., Vrt.; sv. Luka v roke huka, Ist.- Erj. (Torb.); na pleča in sluhe mu hučejo s toplo sapo, Pjk. (Črt.); — 2) lärmen, schreien, Rez.- C.; — (o sovi), Valj. (Rad).
87. hȗkež, m. der Haucher: sv. Lukež v roke hukež, Lašče- Erj. (Torb.).
88. ı̑stnik, m. neka luknja nad pečnim žrelom, BlKr.; — pl. istniki, = isteje, Povirje na Krasu- Erj. (Torb.).
89. izglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. ausnagen: miši so luknje izglodale v omaro.
90. izpíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) durch Blasen herausbringen; prah iz luknje i., herauswehen, Cig.; — 2) das Blasen beenden: jezo i., den Zorn verschnaufen, Cig.
91. izvŕtati, -vȓtam, vb. pf. 1) durch Bohren herausbringen, herausbohren; — durch dringende Bitten erlangen: i. kje kak krajcar, Vrt.; — 2) ausbohren, bohren; luknjo, veho i.; — ausgrübeln, ergrübeln, Cig.; misel strašno je izvrtal, Ravn.
92. 2. kalíca, f. 1) das Keimblatt, der Samenlappen, Jan., Cig. (T.), Tuš. (B.); der Trieb: lukove kalice = lukova cima, LjZv.; — 2) schwarzer Kümmel (nigella sativa), Medv. (Rok.).
93. koslȃda, f. sod z veliko štirivoglato luknjo na vrhu; jeseni se vozi grozdje v njem, a drugače tudi voda, Vreme- Erj. (Torb.); — ( prim. kosklada = "truga", Nov.).
94. kotljáti se, -ȃm se, vb. impf. sich wälzen: kure se v pesku kotljajo, Z.; — sich drehen: pes se kotlja, preden se uleže, Dol.; — sich hindurch arbeiten: k. se skozi kako ozko luknjo ali skozi pregrajo, BlKr.; — prim. kotati.
95. kožír, -rja, m. les v spodnjem mlinskem kamenu z luknjo za železni drog, Poh.
96. lástava, f. polukrožen izrezek na robu ovčjega ušesa (znamenje, čegava je ovca), Vrsno- Erj. (Torb.).
97. ličı̑łnik, m. sveder za mozniške luknje, Kr.; der Riegelbohrer, der Bandbohrer, V.-Cig.
98. lína, f. das Dachfenster; ein Fenster, eine Lucke ohne Glasverschluss; bes. das Thurmfenster; slepe line, die blinden Fenster am Thurmdache, BlKr., Polj.; die Schießscharte, Z.; — ein Loch im Eise, C.; — die Oeffnung mit der Fallthür vor dem Sautrog, C.; — pl. line, das Fenster überhaupt, Dol.; Šla sta na ispe visoke Odperat line široke, Npes.-K.; Bratec pa zdaj v linah stoji, Npes.-K.; line zaluščiti, die Fenster zuschlagen, Pohl. (Km.); — line so tudi luknja, skozi katero se klaja iznad hleva meče v hlev, Nov.; — prim. stvn. hlina, lina, srvn. line, Balkon, Mik. (Et.).
99. lǫ́ka, f. 1) eine sumpfige Thalwiese, Notr.; die Aue, Mur., Cig., Jan.; po loki je tropa ženskih razgrabljala kupe, Jurč.; — 2) = pristanišče, Cig. (T.), Raič (Slov.), Bes.; (po hs. luka).
100. 2. lučíca, f. lasna l., die Haarzwiebel, Erj. (Som.); — prim. luk.

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani