lužen (42)

1. 1. lúžən, -žna, adj. Laugen-, Cig., Jan.; — laugenhaft, Cig. (T.), Erj. (Min.); — laugig, Mur.
2. 2. lúžən, -žna, adj. Pfützen-; lȗžna kopel, das Schlammbad, Cig. (T.); pfützig, Mur., Jan.
3. lúženje, n. das Laugen, das Beizen, Cig.
4. bogoslúžən, -žna, adj. 1) fromm, religiös; — 2) = bogoslužben, Jan.
5. brezzaslúžən, -žna, adj. verdienstlos, Jan.
6. doslúženəc, -nca, m. der Ausgediente, Cig., Jan.; — po nem.
7. izlúženəc, -nca, m. die ausgelaugte Asche, Cig., Nov.
8. izslúženəc, -nca, m. kdor se je izslužil, Cig.
9. kalúžən, -žna, adj. pfützig, schlammig, Cig., Jan.
10. krvolúžən, -žna, adj. krvolužna sol, das Blutlaugensalz, C.
11. mnogozaslúžən, -žna, adj. verdienstvoll, M., nk.
12. neslúžən, -žna, adj. undienlich, unbrauchbar, Cig., C.
13. neuslúžən, -žna, adj. komur ni lehko ustreči, Krn- Erj. (Torb.).
14. 1. nezaslúžen, adj. unverdient, unverschuldet; nezasluženo darilo; nezaslužena kazen; po nezasluženem, ohne Verschulden, Cig.
15. 2. nezaslúžən, -žna, adj. ohne Verdienste, verdienstlos, Cig.
16. odslúžən, -žna, adj. Abschieds-: odslȗžnọ pismo (pri vojakih), der Abschiedsbrief, der Abschied, Cig., C.
17. odslúženəc, -nca, m. der Ausgediente, Cig.
18. plúžən, -žna, adj. zum Pflug gehörig, Pflug-; plȗžna kola ali kolca, die Pflugräder, Z., Vrt.; plužno železje, Cv.
19. plúženje, n. das Pflügen.
20. podplúžən, -žna, adj. unter dem Pfluge befindlich, Cig.
21. poslúžən, -žna, adj. = postrežen, dienstfertig, bediensam, Cig., Jan.
22. prezaslúžən, -žna, adj. zu verdienstvoll; — sehr verdienstvoll.
23. prislúžən, -žna, adj. 1) den Verdienst betreffend, Verdienst-, Jan. (H.); — 2) fähig zu verdienen, erwerbsfähig, Cig., Jan.
24. slúžən, -žna, adj. 1) Dienst-, dienstbar, Mur., Cig., Jan., C.; slȗžni stan, der Dienststand, Cig.; služno razmerje, das Dienstverhältnis, Levst. (Nauk); služno osebje, das Dienstpersonale, DZ.; — 2) dienlich, C., Nov.
25. slúženje, n. das Dienen; tudi: služenjè, ogr.- Valj. (Rad).
26. uslúžən, -žna, adj. dienstfertig, gefällig, Jarn., Zora, Erj. (Izb. sp.).
27. velezaslúžən, -žna, adj. hochverdient, nk.
28. zaslúžən, -žna, adj. 1) verdienstvoll, verdienstlich, Cig., Jan., C., nk.; z. mož, zaslužno delo, nk.; — 2) würdig: biti z. smrti, den Tod verdienen, C.; — 3) Verdienst-, a) den Verdienst betreffend: zaslȗžni izkaz, der Verdienstausweis, Levst. (Cest.); — b) das Verdienst, die Verdienste betreffend: zaslužna svetinja, Levst. (Zb. sp.).
29. zaslužénje, n. das Verdienst; svojega zasluženja ne bom nikoli poveličevala, LjZv.; ( pos. v cerkvenem govoru): po Kristovem zasluženju.
30. bogoslúžiti, -im, vb. impf. bogoslužen biti, LjZv.
31. doslúžiti, -im, vb. pf. ausdienen, aufhören zu dienen; vojaščino d., beim Militär ausdienen; — doslužen ( nam. dosluživši), Jan., nk.; — bis zu einer gewissen Zeit dienen: hlapec ne bo leta doslužil, Pjk. (Črt.).
32. gonjáč, m. 1) der Viehtreiber, Mur., Cig., Jan.; — kdor vpreženo živino pri pluženju goni, Pjk. (Črt.); — 2) der Treiber auf der Jagd, Cig., LjZv., BlKr.; — 3) der Radtreter, Cig.
33. izlúžiti, -im, vb. pf. 1) auslaugen; dež bode pepel izlužil, Nov.; izlužen pepel, ausgelaugte Asche, Cig.; — durch die Lauge herausbringen: i. madež iz perila, Cig.; — 2) in der Lauge ausbeizen, Cig.; kože se v lužnici izlužijo, Vrt.
34. krstı̑tva, f. die Taufhandlung, C., DZ.; — die Namengebung ( z. B. bei naturgeschichtlichen Objecten): k. po zasluženih možeh, Erj. (Izb. sp.).
35. naję́mən, -mna, adj. 1) Mieth-, Cig.; aufgenommen, gemiethet: n. delavec, hlapec, Dalm.; naję̑mni voznik, der Lohnkutscher, Cig.; — 2) miethbar, Cig.; — 3) = zaslužen, verdienstlich, kajk.- C.; ( prim. najem 3)).
36. obslúžiti, -im, vb. pf. 1) verrichten, abhalten ( prim. obslužavati); — 2) o. koga, bei jemandem ausdienen, C.; — o. kaj, abdienen: krivnja s trpljenjem obslužena, SlN.
37. preveličeváti, -ȗjem, vb. impf. ad preveličati; übertreiben, Cig.; svoje zasluženje p., LjZv.
38. razgrẹ́h, m. = zasluženje, das Verdienst, Dict.- Mik.
39. uslúžiti, -im, vb. pf. 1) u. komu, jemandem einen Dienst erweisen, C.; s tem je Bogu usluženo, Dalm.; — 2) u. se, sich gefällig erweisen, Jan., Slom.- C.; = prikupiti se, Vrt.; ženskam se u., Levst. (Zb. sp.); sich verdient machen, C.; uslužen, verdienstvoll: posebno usluženi državljani, Levst. (Pril.); — 3) u. se, in einen Dienst treten: u. se k notarju, Jurč.; u. se pri kakem društvu, Levst. (Zb. sp.).
40. veterān, m. doslužen vojak, der Veteran.
41. zaslúžiti, -im, vb. pf. durch seine Dienste ein Anrecht auf etwas bekommen oder es sich dadurch verschaffen, verdienen: mnogo denarja z.; nekaj sem zaslužil, nekaj sem dobil v dar; še mrzle vode nisi zaslužil; zaslužena plača; zaslužil je kazen, pohvalo, da bi ga obesili; tega nisem zaslužil; zaslužena kazen; — (zaslužiti, = wert sein, "verdienen", vb. impf. [ germ.]).
42. zaslužljìv, -íva, adj. = zaslužen, verdienstlich, Mur.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani