lok (274)

1. lǫ̑k, m. der Bogen, Mur., Cig., Jan., ( math.), Cig. (T.); — der Regenbogen, Dalm.; božji l., C., Sv. Peter- Erj. (Torb.); — na lok cepiti, einen Zweig, ohne ihn abzuschneiden, auf einen anderen Stamm pfropfen, ablactieren, Cig.; — der Fiedelbogen, Cig., Jan., Hip. (Orb.); — der Pfeilbogen, die Armbrust, Cig., Jan., C., Dalm.; l. napeti, odpustiti, den Bogen spannen, ablassen, Meg., Dict.; (als Spielzeug), Žabče- Erj. (Torb.), Gor.; — der Gewölbebogen, Mur., C.; v l. zidati, wölben, Mur.
2. lǫ́ka, f. 1) eine sumpfige Thalwiese, Notr.; die Aue, Mur., Cig., Jan.; po loki je tropa ženskih razgrabljala kupe, Jurč.; — 2) = pristanišče, Cig. (T.), Raič (Slov.), Bes.; (po hs. luka).
3. lokȃj, m., Cig., Jan.; pogl. lakaj.
4. lokȃjəc, -jca, m., jvzhŠt., pogl. lakajec.
5. lokāl, m. 1) prostor, das Locale; — 2) mestnik, der Ortsfall, der Local, der Locativus ( gramm.).
6. lokālən, -lna, adj. krajen, local, Cig. (T.), nk.
7. lokalı̑ja, f. mala fara, podfara, die Localie.
8. lokalīst, m. lokalijski duhovnik, der Localist.
9. lokalizácija, f. omejitev na eno mesto, en kraj; porazmestilo ( phil.), die Localisierung, Cig. (T.).
10. lokalīzəm, -zma, m. ein localer Ausdruck, der Localismus, nk.
11. lokalizováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) omejiti na eno mesto, en kraj; kakemu kraju primerno prirediti; porazmestiti ( phil.), localisieren, Cig. (T.).
12. lokȃnje, n. das Schlappern; das Gesaufe, Cig.
13. lokár, -rja, m. der Bogenmacher, Cig., Jan., C.
14. lokārda, f. die Makrele: navadna l., die gemeine Makrele (scomber scombrus), Erj. (Ž.); — prim. it. langarda, Mik. (Et.).
15. lǫ̑kast, adj. 1) bogenförmig, Z.; lokasta črta, die Bogenlinie, Žnid.; — gewölbt, C.; l. strop, ein Bogengewölbe, Cig.; — 2) = slok, mager, C.
16. 1. lókati, -kam, lǫ́čem, vb. impf. mit ausgestreckter Zunge auflecken und trinken oder essen, schlappen, schlappern; pes vodo loče, C.; schlappend lecken (o psu), Jan., Trub., Valj. (Rad); — gierig saufen, Cig., ZgD.; tudi: lokáti, -ȃm.
17. 2. lokati, -am, vb. impf. lupino od oreha lokati, die Nuss ausschälen, Savinska dol.
18. lokàv, -áva, adj. arglistig, schlau, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Vrt., Jurč., nk.; po drugih slov. jezikih.
19. lokávost, f. die Arglistigkeit, Jan., C., nk.; — prim. lokav.
20. lokȃvstvọ, n. die Arglist, die Heimtücke, Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. lokav.
21. lokȃvščina, f. die Arglist, die Heimtücke, Jan., nk.; — prim. lokav.
22. lokēt, m. das Vorlegeschloss, (iz it. lucchetto) Goriška ok.- Erj. (Torb.).
23. lǫ̑kəv, -kve, f. = lokva, die Lache, Cig., Notr.; (als Viehtränke), Kras- Levst. (Rok.); = jama, v katero se nabira deževnica, DSv.
24. lǫ̑kež, m. hrana, ki jo pes poloče, C.; pes zasluži z lajanjem svoj lokež, Z.
25. lǫ́kniti, lǫ̑knem, vb. pf. einmal die Zunge ausstrecken und einen flüssigen Körper ins Maul nehmen, Mur.
26. lǫ́knọ, n. die bestimmte Abgabe (Collectur) an den Pfarrer, Jan., Mik., vzhŠt.- C.
27. lǫ̑koma, adv. im Bogen, Telov.
28. lokomotīv, m. parni voz, das Locomotiv, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; (tudi: tīva f.).
29. lokomotīvən, -vna, adj. Locomotiv-: lokomotivna železnica, DZ.
30. lokostrẹ̀ł, -strẹ́la, m. 1) = samostrel, Cig.; — 2) der Bogenschuss, Z.
31. lokostrẹ̑łəc, -łca, m. der Bogenschütze, Mur., Cig., Jan., Jap. (Sv. p.).
32. lókot, m. = loket, Valj. (Rad).
33. lokǫ́višče, n. der Garten, (lokovš, lokovše, lekovše), Meg., Guts., Pohl.; — nejasna beseda.
34. lǫ̑kva, f. die Lache, die Pfütze, Cig. (T.), C., Štrek., Notr.- Levst. (Rok.); — der Weiher, Cig., C.; — das Haff, Cig., Jan., Jes.
35. lókvanj, -ánja, m. die weiße Seerose (nymphaea alba), Cig., Jan., Tuš. (R.); — hs.
36. lokvę̑n, adj. Pfützen-, C.
37. lokveníca, f. das Pfützenwasser, Cig., Blc.-C.
38. lǫ̑kvica, f. dem. lokva; kleine Lache, Cig.
39. bẹlokoščę̑n, adj. aus weißem Bein, Z.
40. bẹlokǫ́žən, -žna, adj. von weißer Hautfarbe, nk.
41. bẹlokǫ̑žnica, f. die Weißhäutige, Z.
42. bẹlokǫ̑žnik, m. der Weißhäutige, Z.
43. bẹlokrížən, -žna, adj. weißbekreuzt, Cig.
44. bẹlokrúšən, -šna, adj. von weißem Brote: belokrušne drobtine, Navr. (Let.).
45. bẹlokŕvən, -vna, adj. weißblütig, Cig.
46. cẹlokopítən, -tna, adj. vollhufig, Cig.
47. celokopítnost, f. die Vollhufigkeit, Cig.
48. cẹlokúpən, -pna, adj. gesammt, Jan.; celokupna vlastina, der Gesammtbesitz, Levst. (Cest.); complet, Levst. (Pril.); — celokupen del, integrierender Bestandtheil, DZ.; — hs.
49. celokúpnost, f. die Gesammtheit, Nov.; — die Integrität, Cig. (T.).
50. debelokljùn, -kljúna, m., pl. debelokljuni, die Dickschnäbel, die Kegelschnäbler, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
51. debelokljúnast, adj. dickschnäbelig, Cig.
52. debelokǫ́stən, -tna, adj. dickknochig, Mur., Cig., Jan.
53. debelokǫ́stnost, f. die Dickbeinigkeit, Mur.
54. debelokǫ̑žəc, -žca, m. der Dickhäuter ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
55. debelokǫ́žən, -žna, adj. dickhäutig, Cig., Jan.
56. dẹlokròg, -krǫ́ga, m., C., nk.; po nem. Wirkungskreis; pogl. področje.
57. dvolòk, -lǫ́ka, m. der Zwillingsbogen ( arch.), h. t.- Cig. (T.).
58. golokǫ́žən, -žna, adj. nackthäutig, Jan.
59. golokǫ̑žnica, f. das nackthäutige Amphibium, der Lurch, Jan., C.
60. golokràk, -kráka, adj. mit entblößten Unterschenkeln: kam če reva golokraka in bosa? BlKr.
61. golokrìł, -kríla, adj. kahlflügelig, Cig., Jan.
62. iglokǫ̑žəc, -žca, m. iglokožci, Stachelhäuter (echinodermata), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
63. 1. izlǫ́kati, * -kam, -čem, vb. pf. ausschlappern: pes je mleko izlokal iz sklede.
64. 2. izlǫ́kati, -am, vb. pf. auswölben, Mur.
65. izlǫ́kniti, -lǫ̑knem, vb. pf. ausbiegen, Cig., C., Mik.; — auswölben, M.
66. izoblǫ́kati, -am, vb. pf. auswölben, nk.
67. klòk, interj. gluck, Jan. (H.).
68. klǫ́ka, f. 1) die Gluckhenne, Goriš.- Erj. (Torb.); — 2) die Brautmutter, Notr.; — 3) der Kirchenluster, Jan.; — 4) orehovo jedro, Vreme (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. kvokati.
69. klokáč, m. = klokec, Jan.
70. klokáča, f. = kloka, Jan. (H.).
71. klōkan, m. das Känguruh, Jan.; velikanski k., das Riesen-Känguruh (halmaturus giganteus), Erj. (Ž.); — tudi: češ.
72. klǫ̑kar, -rja, m. = črna žolna, der Schwarzspecht, Cig., Frey. (F.).
73. klǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. glucken, Mur., Cig., Jan.; — prim. kvokati.
74. klokčevína, f. die Pimpernussstaude, Z.
75. klǫ̑kəc, -kca, m. die gefiederte Pimpernuss (staphylea pinnata), Cig., Medv. (Rok.).
76. klokòt, -kóta, m. das Sprudeln, das Geprudel, Cig., C.
77. klokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) glucken, Mur., C., Met.; vran klokoče, krächzt, Zora; — 2) sprudeln, prudeln, Cig.; čisti izvor klokota, Vrt.; voda po grlu klokoče, Z.
78. klokotčína, f. der Pimpernussstrauch, Cig.
79. klokótəc, -tca, m. = klokec, die Pimpernuss, Z.
80. klokotíca, f. ein Trinkgefäß mit engem, langem Halse, das Gluckglas, C., kajk.- Valj. (Rad).
81. klokotína, f. das Pimpernussholz, Cig.
82. klokotúlja, f. eine Art Geschirr für Wein oder Wasser, Dict., C.; — prim. klokotica.
83. kolokvīnta, f. die Koloquinte (cucumis colocynthis), C., Tuš. (B.).
84. kotlokr̀p, -kŕpa, m. der Kesselflicker, Jan. (H.).
85. kotlokȓpar, -rja, m., Cig., pogl. kotlokrp.
86. krvolòk, -lǫ́ka, m. der Blutdürstige, der Bluthund, grausamer Tyrann, Cig., Jan., M., kajk.- Valj. (Rad).
87. lálok, m. 1) die Halswamme, Cig., Jan., Mik.; — 2) pl. laloki, = laloke, der Mund, das Maul, ogr.- M.
88. láloka, f. 1) = čeljust, die Kinnlade, Habd.- Mik., ogr.- C., Valj. (Rad); — pl. laloke, der Mund, das Maul, C.; — 2) der untere Theil der Flachsbreche: trlek v laloko tere (poka), vzhŠt.- C.; — 3) pl. laloke, die Pflöcke des Mühlgrendels, C.
89. málọkàj, pron. = malo kaj, selten etwas, nicht leicht etwas, wenig, C.
90. málọkàm, adv. = malo kam, nicht leicht irgendwohin; m. pridem v družbo.
91. málọkatę́ri, pron. = malo kateri, selten einer, nicht leicht einer, wenige; malokaterega poznam izmed njih.
92. málọkdàj, adv. = malokedaj.
93. malokdájšnji, adj. selten, Cig.
94. malokdánji, adj. selten, Cig.
95. málọkdẹ̀, adv. = malokje, C.
96. málọkdọ̀, pron. = malo kdo, selten jemand, nicht leicht jemand; malokomu je znano, es ist wenigen bekannt.
97. málọkədàj, adv. = malo kedaj, selten.
98. malokədájšnji, adj. selten, C.
99. málọkədọ̀, pron. = malokdo.
100. málọkjẹ̀, adv. = malo kje, an wenigen Orten.

1 101 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani