lošč (125)

1. lǫ̑šč, m. 1) der Glanz ( z. B. des Leders), Cig.; — 2) die Glasur, Mur., Mik., Gor., SlGor.; — das Glatteis, C.; — 3) das Rausch- oder Flittergold, Guts., Jarn., Cig., Jan., Gor.; Šopek loša ( nam. lošča) bom naredila Svoj'ga šaplja svitlega, Npes.-K.; — nav. se piše in govori: loš; toda prim. lešč, lesk.
2. lǫ̑ščar, -rja, m. 1) der Lackierer, C.; — 2) der Flittergoldschläger, Cig.
3. lǫ̑ščast, adj. 1) mit Glasur überzogen ( pren.): l. olikanec, ZgD.; — 2) flittergolden, V.-Cig., Jan.
4. lǫ́ščati, -am, vb. impf. mit Glasur überziehen, Jan.; lončar lonce lošča, ZgD.; — ( pren.) kaj nam pomaga, da loščamo jezik z lažnjivo lepotico, Levst. (Zb. sp.); — glänzend machen: črevlje l., wichsen, C.
5. loščə̀c, * -čəcà, m. die Zecke, Cig.; pogl. laščec.
6. loščíca, f. wilder Obstbaum, vzhŠt.
7. lóščič, m. die Kuhzecke, V.-Cig.
8. loščíłən, -łna, adj. zum Glänzendmachen bestimmt, Polier-, Cig., Jan.; loščı̑łni zob, der Polierzahn, Cig.
9. lǫ̑ščina, f. coll. Waldbäume, ogr.- Valj. (Rad); — das Waldobst, ogr.- C., SlGor.- C.; tudi: loščína, vzhŠt.; — prim. log.
10. lǫ́ščiti, -im, vb. impf. glänzend machen, Cig.; lackieren, glasieren, polieren, Cig., Jan.; črevlje l., die Stiefel wichsen, Z.; lončar posodo lošči, Dalm.
11. loščı̑vəc, -vca, m. der Glanzgeber, Jan.; der Polierer, Cig., LjZv.
12. četveroploščnják, m. das Vierflach, Cig.
13. dvanajsteroplǫ́ščən, -ščna, adj. d. ogel, eine zwölfseitige Ecke, h. t.- Cig. (T.).
14. glošč, m., Cig., pogl. lošč.
15. klòšč, klóšča, m. = klop, klešč, Mur., Cig., Jan., C., Dol., jvzhŠt.
16. klóščəc, -ščəca, m. dem. klošč, Valj. (Rad).
17. klóščək, -čka, m. dem. klošč, Glas.
18. klóščevəc, -vca, m. der Wunderbaum (ricinus), Tuš. (B.).
19. klóščevina, f. 1) coll. = klošči, Mur.; — 2) = kloščevec, Cig., Jan., C.; k. ima seme klopom, ali po dolenjsko, kloščem podobno, Ravn.
20. mílošča, f. = milost, Habd.- Mik., C. ( Vest.), vzhŠt.- C., ogr.- C., Let.
21. míloščina, f. das Almosen; miloščine prositi, um ein Almosen bitten.
22. míloščinar, -rja, m. der Almosenier, Jan. (H.).
23. míloščinski, adj. Almosen-.
24. mnogoplǫ́ščən, -čna, adj. = mnogoploskven, Jan. (H.).
25. mnogoplǫ̑ščnik, m. das Polyeder, h. t.- Cig. (T.), Cel. (Geom.).
26. nadlọ̑ščina, f. die Trübsal, das Weh, das Ungemach, Cig., Jan.
27. nalǫ́ščiti, -im, vb. pf. in einer gewissen Menge glasieren, polieren, Mur.
28. olǫ́ščati, -am, vb. pf. glasieren, Mur., Jan.
29. ološčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ološčiti, Jan. (H.).
30. olǫ́ščiti, -im, vb. pf. = ološčati, Jan.
31. oploščáti, -ȃm, vb. pf., Cig., pogl. opločiti.
32. oplǫ̑ščje, n. der Flächeninhalt, Jan. (H.).
33. petoploščnják, m. das Fünfflach, Cig.
34. plošč, adj. = plosk, flach, Jan.
35. plǫ́šča, f. 1) die Platte; kamenita p.; p. ledena (ledu), eine Eisscholle; — 2) die Klinge ( z. B. eines Degens), Cig.; — 3) die gemeine Scholle o. Platteiße (platessa vulgaris), Erj. (Ž.); — tudi: plóšča.
36. ploščȃd, f. die ebene Fläche, Cig., Jan.; — ein ebener Platz, Cig.; die Esplanade, Cig. (T.).
37. ploščȃdka, f. dem. ploščad, Cig.
38. ploščák, m. gelbrandiger Schwimmkäfer (dyticus marginalis), Erj. (Z.).
39. plǫ̑ščar, -rja, m. 1) der Plattenschläger, Cig.; — 2) der Plattapfel, C.
40. plǫ́ščast, adj. = ploščat, Cig.; ploščasta skleda, C.
41. ploščàt, -áta, adj. flach, platt, Cig., Jan.; p. nos, Dict.; sedel sem na ploščati skali, Jurč.
42. plǫ́ščati, plǫ̑ščam, vb. impf. beplatten, Cig.
43. ploščȃtnik, m. der Schaufelzahn, der Vorderzahn, C.
44. ploščȃva, f. die Fläche, C., Z.
45. plǫ̑ščəc, -ščəca, m. die zweizeilige Gerste, Polj.
46. ploščeglàv, -gláva, adj. = ploskoglav, Cig.
47. plǫ̑ščək, -ščka, m. 1) der Teller, Ravn. (Abc.), nk.; — 2) der Wirbelkörper, Erj. (Som.).
48. plóščən, -ščna, adj. platt, flach, Cig.; ploščno kopito, Cig.
49. plǫ́ščenje, n. das Plattschlagen, Cig.
50. ploščenòg, -nǫ́ga, adj. = ploskonog, Jan.
51. ploščenòs, -nǫ́sa, adj. plattnasig, Cig.
52. plǫ́ščevica, f. das Scheibenkraut (peltaria), Medv. (Rok.).
53. ploščevína, f. = pločevina, das Blech, Cig., Jan., C.
54. ploščevı̑nar, -rja, m. der Blechschmied, Cig.
55. plǫ́ščica, f. dem. plošča; 1) das Plättchen: slikarska p., die Palette, Jan. (H.); jezičkova p., das Züngelblatt, Jan. (H.); — der Teller, C.; lončar dela sklede, ploščice, piskre, Ravn. (Abc.); — 2) = plošča 3), Hip.- C.
56. ploščı̑łnica, f. die Plattmühle, Cig.
57. ploščína, f. die Fläche, C.; — die Oberfläche, Cig.; der Flächeninhalt, Cel. (Geom.); — die Plattform, Jan.
58. ploščı̑nski, adj. Flächen-: ploščinska vsebina, Cel. (Geom.).
59. 1. plǫ́ščiti, plǫ̑ščim, vb. pf. = plosniti, ploskniti, C.
60. 2. plǫ́ščiti, plǫ̑ščim, vb. impf. 1) platt machen, plätten, platt schlagen, Cig. (T.); — 2) = s ploščami kriti, C.
61. ploščnàt, -áta, adj. flach, geflacht, platt; ploščnata skleda; ploščnato kopito, der Platthuf, Cig.; ploščnata pila, die Flachfeile, Cig.; ploščnati nos, die Plattnase, Cig.; ploščnatega lica biti, C.
62. ploščnátən, -tna, adj. = ploščnat, C.
63. ploščnatíca, f. die Tunkenmuschel (tellina gari), Erj. (Z.).
64. ploščnátost, f. die Flachheit, die Plattheit.
65. ploščníca, f. 1) ein breiter, flacher Stein, C.; — 2) eine Art Pfirsich, C.; — die Scheibenbirne, Cig.
66. ploščník, m. der Teller, C.
67. ploščnjàt, -áta, adj. = ploščnat, Cig., Levst. (Rok.).
68. ploščnjáti, -ȃm, vb. impf. = 2. ploskati, abplatten, Cig.
69. ploščnjȃva, f. die Fläche, Cig., Jan.
70. ploščóta, f. = ploščnatost, Jan.
71. polǫ́ščiti, -im, vb. pf. mit Glasur überziehen, Z.; — mit Rauschgold überziehen, ZgD.; — pološčena revščina po mestih, das glänzende Elend in den Städten, Glas.
72. pomiloščę́nəc, -nca, m. der Begnadigte, Cig., Jan.
73. pomiloščénje, n. die Begnadigung, Cig., Jan., C., M., nk.
74. pomiloščę́nka, f. die Begnadigte, Cig.
75. pomiloščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad pomilostiti, Cig., Jan., nk.
76. prelǫ́ščiti, -im, vb. pf. = iznova loščiti, Cig.
77. razplǫ́ščiti, -ím, vb. pf. = razpločiti, r. se = razpločiti se: mehka hruška se razplošči (-ploši), če na tla pade, vzhŠt.
78. slǫ̑ščina, f. die Eintracht, Blc.-C., ogr.- C.
79. splǫ̑ščenost, f. die Abplattung, Cig. (T.), Zora, Sen. (Fiz.).
80. splǫ́ščiti, -plǫ̑ščim, vb. pf. abplatten, flach machen, Cig. (T.), Zora; s. se, flach werden, Cig., Žnid.; sploščen, abgeplattet, Cig., Žnid.
81. srebroploščenína, f. silberplattierte Ware, DZ.
82. zlatoploščę̑n, adj. goldplattiert: zlatoploščeno blago, DZ.
83. zlǫ̑ščina, f. die Eintracht, C., Z.; tako je hitro zopet združnost in zloščina prišla v ljubo mesto, Jurč.; — prim. zloga.
84. žaloščénje, n. die Betrübnis, Danj.- Valj. (Rad).
85. álmožna, f. = miloščina, das Almosen; — iz nem.
86. amnestı̑ja, f. splošno pomiloščenje, die Amnestie.
87. grę̑bəljn, -ljna, adj. grebeljni ploščec, das Ofenkrückenblatt, Cig.
88. hápiti, hȃpim, vb. pf. 1) schnappen, Z.; packen, C.; beißen, Ist.- C.; — 2) = začeti: hapil je moliti, vzhŠt.- C.; — 3) h. se česa, angreifen: h. se plošče, Vest.; etwas beginnen, in Angriff nehmen: h. se dela, vzhŠt.- C.; nauka z dobrim uspehom se h., Let.
89. izprázniti, * -prȃznim, vb. pf. leer machen, ausleeren, entleeren; i. kupico, sobo; evacuieren ( chem.), Cig. (T.); — i. se, sich entleeren, leer werden; cerkev se je izpraznila; električna plošča se izprazni, entladet sich, Sen. (Fiz.); — i. se, vacant werden; izpraznjena služba, erledigte Stelle, Cig., nk.
90. izsiljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izsiliti; abdringen; miloščino i., Vest.
91. 1. klẹ̀šč, klẹ́šča, m. die gemeine Zecke oder der Holzbock (ixodes ricinus), Cig., Jan., Mik., Erj. (Ž.); — prim. klošč.
92. kloštír, -rja, m. = klop, klošč, die Zecke, Rihenberk- Erj. (Torb.).
93. 3. krípa, f. der Hebel, Rib.- Levst. (Rok.); železen drog, na enem koncu nekoliko ploščnat, na drugem koničast, Dol.
94. laščə̀c, -čəcà, m. die Zecke (ixodes ricinus), Lašče- Erj. (Torb., Ž.); drži se me kakor laščəc, Jurč.; — prim. loščec.
95. lòsk, lóska, m. 1) der Glanz, V.-Cig.; pogl. 1. lesk; — 2) die Zecke, Cig.; prim. loščec, laščec.
96. lȗnež, m. 1) kozel rumenkaste dlake, Krn- Erj. (Torb.); — 2) der Klappertopf (rhinanthus sp.), ("gotovo zaradi okroglih, ploščnatih plodov tako imenovan"), Koborid- Erj. (Torb.).
97. oznameníti, -ím, vb. pf. marken, Cig.; bezeichnen, Cig. (T.), DZ.; oznamenimo si na stekleni plošči kako mesto, Žnid.
98. pȃłəc, -łca, m. 1) der Daumen; imeti pod palcem, Geld haben; težko mu gre izpod palca, er gibt ungern Geld her, Cig., Nov.; — die große Zehe am Fuße; p. moli iz raztrganega črevlja; — 2) die Daumenbreite, der Zoll; en p. širok ali dolg, einen Zoll breit oder lang; — 3) die Sensenhandhabe (für die linke Hand), Cig.; — 4) palci, die Zapfen an einem Treibrade, Cig., Jan., Cig. (T.), ( z. B. am inneren Mühlrade), Dol.; palci pobirajo preslico, na katero je nataknjen kamen, jvzhŠt.; palci so klini pri stopah na vretenu in na pahih, da vzdigujejo pahe, Dol.; — pri vinski stiskalnici (preši) so palci ploščnati klini, ki se pod ali nad sleme vtikajo, kakor je treba, Dol.; — 5) der Tragstempel ( mont.), Cig. (T.).
99. parkēt, m. iz ploščic zložena tla, das Parket.
100. pastír, -rja, m. 1) der Hirt: mali p., der Unterhirt, Cig.; občinski p., der Gemeindehirt, Cig.; — dušni p., der Seelenhirt; — 2) pisani kačji p., die bunte Wasserjungfer (calopterix splendens), ploščati kačji p., die plattgedrückte Wasserjungfer (libellula depressa), Erj. (Ž.).

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani