ljut (22)

1. ljȗt, ljúta, adj. 1) heftig, grimmig, wild, C., Mik.; zornig, Cig., Jan.; lj. na koga, C.; — ljut konj, hitziges Pferd, Rib.- C.; — grausam, Mur., Jan.; — 2) (o okusu): ljut ocet, scharfer Essig, Z.; ljuta jed, eine herbe Speise, M.
2. ljutẹ́ti, -ím, vb. impf. wild, heftig sein, C.
3. ljȗtica, f. 1) = kača, tudi: ljutíca, kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Furie (po češ.), Cig., Jan.
4. ljutína, f. der Aerger, Dol.- Cig.; — die Schärfe, die Härte, Valj. (Rad).
5. ljútiti, ljȗtim, vb. impf. böse machen, Jan. (H.); lj. se, grimmig, wild sein, C., Z.; pes se ljuti, C.; böse sein, sich ärgern: lj. se proti Bogu, kajk.- Valj. (Rad).
6. ljȗtnik, m. ein grausamer Mensch, der Tyrann, Mur., C.
7. ljútost, f. die Grimmigkeit, die Grausamkeit, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
8. bljúti, -újem, vb. impf. = bljuvati, Cig., Mik.
9. kljúti, kljújem, vb. impf. = kljuvati, Habd.- Mik.
10. kréljut, f. der Flügel, der Fittig, Cig., Jan., Krelj, BlKr., kajk.- Valj. (Rad); — tudi psovka nerodnemu človeku: ti grda kreljut! BlKr.; kreljȗt, Dol.
11. naljútiti, -ljȗtim, vb. pf. 1) erzürnen, Jan. (H.); — 2) n. se, zornig werden, Jan. (H.); — sich satt zürnen, Jan. (H.).
12. razljútiti, -ljȗtim, vb. pf. erzürnen, empören, r. se, ergrimmen, Cig., Jan., nk.; — hs.
13. šeljút, m. = malovreden človek, BlKr.- Let.
14. šeljútati, -am, vb. impf. = počasi hoditi, BlKr.- Let.; — prim. šljutati.
15. šljúta, f. eine tändelnde, erfolglos beschäftigte Person, C.
16. šljútati, -am, vb. impf. langsam, schleichend gehen, langsam und erfolglos arbeiten, C.
17. šljútav, adj. tändelnd, erfolglos arbeitend, C.
18. šljútavəc, -vca, m. = šljutav človek, C.
19. bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.- C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer- Raič ( Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.- Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.- C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).
20. bráti, * bérem, vb. impf. 1) sammeln, pflückend sammeln; b. jagode, fižol, hmelj; čebele berejo; Weinlese halten: kedaj boste začeli brati? jvzhŠt.; dari b., betteln, b. za pogorelce, auf den Brand betteln, Cig.; b. v sklad, Beiträge sammeln, Cig.; — 2) lesen (= čitati); komu postave b., jemandem ein Capitel lesen, Cig.; b. komu v očeh, es jemandem an den Augen abmerken, Cig.; na licu se mu dobrota bere, in seinem Antlitz spricht sich Güte aus, Cig.; b. na kaj: tisti ljudje, ki na pismo bero, več vedo, Jurč.; prim. nem. lesen; — 3) nehmen: koliko berete za mašo? Ljutomer- Vest.; žganci bero mnogo masla, Senožeče- Erj. (Torb.).
21. brę́čati, -ím, vb. impf. schreien, keifen, kläffen, Cig., C.; živina breči, kadar je prestrašena ali lačna ter se hoče gospodarju ali pastirju potožiti, otrok breči, Ljutomer- Pop.; žaba breči, ogr.- Let., SlN.; summen: muha breči, C.; tönen: zato breči moje srce, kakor harfa, Dalm.; — prim. brenčati.
22. krilǫ̑t, f. = perot, der Flügel, C.; — prim. kreljut.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani