liter (47)

1. lītər, -tra, m. das Liter.
2. literārən, -rna, adj. slovstven, literarisch, Jan., nk.
3. literāt, m. slovstvenik, der Literat.
4. literatūra, f. slovstvo, die Literatur.
5. literatūrən, -rna, adj. slovstven, Literatur-.
6. aliterācija, f. der Stabreim, die Alliteration.
7. hektolītər, -tra, m. tekočinska mera: = sto litrov, das Hektoliter.
8. solítər, -tra, m. der Salpeter, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. bav. salliter, Levst. (Rok.).
9. baháč, m. 1) der Prahler, der Großthuer; mlad bahač — star berač, Slom.- C.; — 2) eine zwei Liter haltende Flasche, Dol.
10. bȃsən, -sni, f. 1) eine erdichtete Erzählung, etwas Erdichtetes; imeti kaj za fabulo ali b., Trub. (Post.); basni, Fabeln, Dalm.; — 2) die Fabel (als Literaturgattung), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
11. cẹlína, f. etwas Unversehrtes: 1) ein Ganzes ( math.), Cig., Jan., Cig. (T.); pet celin sena, fünf volle Wägen Heu, Notr.; — 2) das (noch) ungepflügte Land, die Lehde: celino orati; orne njive puščati v celino, Levst. (Nauk); pren. celino orati, obdelavati, die Bahn brechen ( z. B. in der Literatur), Cig., nk.; — 3) die Wildbahn (der von den Rädern nicht durchfurchte Theil der Straße), V.-Cig.; — 4) der Continent, Cig. (T.), Jes.
12. filologı̑ja, f. znanstveno pečanje s tujimi, zlasti klasičnimi jeziki in njih literaturami, die Philologie.
13. izròk, -rǫ́ka, m. der Spruch, die Sentenz, Cig., C.; — das Edict, Cig., DZ.; po izroku, edictaliter, Cig.; po izroku na znanje dati, DZ.
14. izrǫ̑koma, adv. edictaliter, Cig.
15. karmelīt, m. der Karmeliter (redovnik), Jan.
16. karmelītka, f. die Karmeliternonne, Jan.
17. karmelītski, adj. Karmeliter-, Jan.
18. knjíga, f. 1) das Buch, Mur., Cig., Jan., nk.; zemljiška k., das Grundbuch, DZ., Levst. (Nauk); deželna k., die Landtafel, Cig., Jan., Nov., DZ.; fevdna k., das Lehenbuch, DZ.; rudarska k., das Bergbuch, DZ.; knjiga matica, die Matrik, Levst. (Nauk); glavna k., das Hauptbuch, Cig., Jan.; priročna k., das Handbuch, Cig., Jan., nk.; založna k., das Verlagsbuch, Cig.; k. dolgovnica, das Passivbuch, DZ.; k. vpisnica (zapisnica), das Vormerkbuch, DZ.; — pl. knjige, das Buch, kajk.- Mik.; — 2) die Literatur, nk. ( hs.); — 3) der Blättermagen, C.
19. knjı̑štvọ, n. das Bücherwesen, Cig., Jan.; — die Literatur, nk.
20. knjížən, -žna, adj. Bücher-, Cig., Jan., nk.; knjižno tiskalo, die Buchdruckerpresse, Cig. (T.); bücherlich, Cig., Jan.; — literarisch, Jan., Cig. (T.); knjižni jezik, die Büchersprache, die Schriftsprache, Jan., Cig. (T.), nk.; knjižna slovenščina, Cv.; knjižna kraja, literarischer Diebstahl, Cig. (T.); k. mož, homo literatus, Vrt.; knjižni ljudje, Literaten, Levst. (Zb. sp.).
21. knjižę́vən, -vna, adj. literarisch, Cig., Jan., nk.; književni posel, literarische Beschäftigung, C.; — hs.
22. knjižę̑vnik, m. der Literat, Cig. (T.); — hs.
23. knjižę́vnost, f. = knjištvo, literatura, Jan., nk.; — hs.
24. knjı̑žnik, m. 1) der Literat, Mur., C., Cig. (T.), Levst. ( LjZv.); — 2) = knjižnjak, Kres.
25. krajepı̑sje, n. die Topographie (als Literaturzweig), Cig., Jan.
26. mrtvílọ, n. die Schlafsucht, die Lethargie, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — ( fig.) die Erstarrung, die Erschlaffung, C., Nov., nk.; m. (na literarnem polju), Erj. (Izb. sp.).
27. neli, I. conj. = nego, ko, als, C.; poprej neli je nebesa videl, Krelj; — II. (vprašalna beseda) = ne li? nicht wahr? (nelita? nelite?) Jan., GBrda.
28. novelīstika, f. die Novellenliteratur, die Novellistik.
29. pisəmnọ̑st, f. = literatura, LjZv.
30. pismę̑nski, adj. schriftlich, M.; — literarisch, Cig.
31. pismę̑nstvən, -tvəna, adj. = literaren, Cig., Nov.- C.
32. pismę̑nstvọ, n. das Schriftwesen, das Schriftenthum, Jan., Cig. (T.); — die Literatur, Cig., Jan.
33. polovičávati, -am, vb. impf. fortgesetzt halbieren: polovičavan liter, fortgesetzte Halbierungen des Liters, DZ.
34. potopı̑sje, n. coll. die Reisebeschreibungsliteratur, Cig., nk.
35. povprẹ̑k, adv. = poprek, schräge, überzwerch, Jan. (H.); — durchschnittlich: p. rečeno, durchschnittlich genommen, Nov.; p. zvedeti ceno, Levst. (Nauk); pauschaliter, in Bausch und Bogen, Jan. (H.).
36. preglèd, -glę́da, m. 1) die Durchsicht, die Einsichtsnahme, die Revision, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; dati komu kaj v p., nk.; — die Musterung, Cig., Jan.; — 2) der Überblick, die Übersicht, Cig., Jan.; prostornostni pregled, die Ubicationsübersicht, DZ.; kratek p. slov. literature, nk.; — 3) ni ga na pregled, er kommt nicht zum Vorschein, Svet. (Rok.).
37. priglȃsba, f. die Alliteration, Cig.
38. razvòj, -vója, m. die Entwickelung, die Entfaltung, Cig., Jan., nk.; r. spisov, die Exrotulation, Jan. (H.); r. reke, die Stromentwickelung, Cig. (T.); — literaturni r., nk.
39. slǫ̑vstəvce, n. dem. slovstvo; eine kleine Literatur, Levst. (Zb. sp.), nk.
40. slǫ̑vstvən, -stvəna, adj. die Literatur betreffend, literarisch, Literatur-, Cig., Jan., nk.; slovstvena kradba, das Plagiat, Cig. (T.).
41. slǫ̑vstvənik, m. der Literat, nk.
42. slǫ̑vstvọ, n. die Literatur, Cig., Jan., nk.
43. slovstvováti, -ȗjem, vb. impf. literarisch thätig sein, sich mit der Literatur beschäftigen, Bes., UčT.
44. solı̑tar, -rja, m. = soliter, Cig. (T.), Valj. (Rad).
45. spisovȃtelj, m. kdor kaj spisuje, der Verfasser, der Literat, Jan., nk.
46. želẹ́ti, -ím, vb. impf. wünschen, verlangen; ž. česa (kaj); Marija hladne vodice želi, Npes.- Mik.; ž. si bogastva, denarjev; česa (kaj) želite? še enkrat ga videti želim; ž. si kam, irgendwohin zu kommen wünschen, tja si želi, kjer ni nadlog; domov si želi; želim, da bi se ti vse po sreči izšlo; ž. komu vsega hudega (vse hudo), jemandem alles Schlechte aufwünschen, Cig.; dobro jutro ž. komu, jemandem einen guten Morgen wünschen, Cig.; — (želẹ̑m, ogr., kajk.- Valj. (Rad); želẹ̑jem, kajk.- Valj. (Rad), ob gorenji Soči- Glas.).
47. življenjepı̑sje, n. die Biographie (als Literaturzweig), Cig., Jan., nk.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani