lit (716-815)

716. solı̑trnica, f. = solitrarnica, Cig.
717. solitrokíseł, -sela, (-sla), adj. salpetersauer: solitrokislo živo srebro, der Quecksilbersalpeter, Cig.
718. solítrov, adj. Salpeter-, Cig., Jan.
719. solítrovka, f. die Salpetererde, Jan.
720. spáliti, -im, vb. pf. verbrennen, einäschern, Cig.
721. spepelíti, -ím, vb. pf. zu Asche brennen, einäschern, Cig. (T.), C.
722. spíčliti, -im, vb. pf. schmälern, Guts.- Cig.
723. splítviti se, -im se, vb. pf. verseichten, Cig.
724. spomísliti, -mı̑slim, vb. pf. = pomisliti; gedenken, an etwas denken: s. kaj, na kaj, Boh., Dalm.; spomislite, kako je on vam pravil, Trub.; na grehe moje mladosti ne spomisli! Trub.
725. spúliti se, -im se, vb. pf. zu raufen anfangen: ob nedeljah se fantje radi spulijo, Gor.
726. stalíti, -ím, vb. pf. schmelzen ( trans.); s. se, schmelzen ( intr.).
727. steblíti se, -ím se, vb. impf. schossen, stengeln, Jan. (H.); sich bestauden, Z.
728. stəklı̑t, adj. Glas-: s. papir, Glaspapier, h. t.- Cig. (T.).
729. stəklíti, -ím, vb. impf. glasieren, Jan., Cig. (T.).
730. stelíti se, -ím se, vb. pf. = oteliti se, kalben, C.; — prim. izteliti se.
731. stoplíti, -ím, vb. pf. erwärmen, Cig.
732. strẹlíti, -ím, vb. pf. einen Schuss thun, Feuer geben, schießen; s. za kom, jemandem nachschießen, Jan.; hočem k njega strani tri strele streliti, Dalm.; Napne, streli, vsadi mi Sred' jeter svojo p'šico, Vod. (Pes.).
733. stúliti, -im, vb. pf. zusammenbiegen, zusammenrollen, C., Z.; = skrčiti, zusammenziehen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — s. se, zusammenschrumpfen ( n. pr. o listju), C.; žitno sejanje se je stulilo od mraza, Goriš.; dosti trebuškov se je skrčilo in stulilo, Pjk. (Črt.); — stuljeno hoditi, gebückt, gekrümmt einhergehen, Z., Rez.- C.; — stuljen človek = stuljenik, Notr.
734. súliti, -im, vb. impf. 1) = sipati, C.; — 2) s. se, qualmen: krop, hiša se suli, Hal.- C.; — ( prim. suti?).
735. svẹtlíti, -ím, vb. impf. 1) glänzend machen, Cig.; polieren, Guts.- Cig.; wichsen, Jan.; škornje s., die Stiefel wichsen, Zora; — licht, hell machen, Cig., Jan.; — 2) s. se, licht, hell werden, Cig., Jan., Z.; preden se je jelo svetliti, vor Anbruch des Tageslichtes, Cig.; od severne strani se že svetli ( n. pr. po nevihti), Z., jvzhŠt.
736. svíliti, svı̑lim, vb. pf. = zviniti: s. si roko, nogo, C.
737. šáliti se, šȃlim se, vb. impf. scherzen; š. se s kom, s čim; mit jemandem o. etwas Scherz treiben; z njim se ni š., er versteht keinen Spass, Cig.
738. šalı̑tva, f. der Scherz, C.
739. ščúliti, -im, vb. impf. = ščuvati, hetzen, (šul-) Cig.; š. (šuliti) pse, SlGor.
740. šestovíliti, -ı̑lim, vb. impf. wanken, wackelnd oder wankend einhergehen, Dict., C.; übhpt. ungeschickt einhergehen, LjZv.
741. šíliti, -im, vb. impf. 1) spitzen, Z.; — 2) sticheln, Jan., M.
742. škíliti, škı̑lim, vb. impf. = škileti.
743. škríliti, -im, vb. impf. 1) pflastern, C.; — 2) die aufgegrabene Erde mit dem Rechen gleich machen, Jan., C.; den gesäeten Samen durch Rechen in die Erde bringen, C., vzhŠt.; s prosom posejano njivo škrilijo, t. j. prekopavajo jo z motikami in posekavajo plevel, Dol.
744. škrlíti, -ím, vb. impf. klemmen, in eine Spalte zwängen, C.
745. štẹvíliti, -ı̑lim, vb. impf. mit Zahlen rechnen, Cig., Jan., C.
746. štúliti, štȗlim, vb. impf. 1) abstutzen: š. konju rep, Cig., Jan.; — 2) (Unpassendes) anfügen, einmengen, aufdrängen: tuje besede v jezik š., Cig.; kam to štuliš? Levst. (Rok.); — š. se, sich aufdringlich einmengen, sich aufdrängen, Cig., Jan., C., Kr., Št.; v vsako reč se štuli, M.; za župana se štuli, pa ga nečemo; star je, pa se mej fante štuli; v gnečo se š., Lašče- Levst. (Rok.); š. se krog koga, jemandem zudringlich den Hof machen, C.; — š. se, sich brüsten, Jan., C.; š. se za koga, sich für jemanden ausgeben, Cig., M.; — 3) štuli se mi = preseda mi, BlKr.- Let.
747. štúliti se, -im se, vb. impf. sich spreizen, sich sträuben, Jan.; — = obotavljati se ( prim. stvn. stullan, švab. stollen) Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
748. šúliti, -im, vb. impf. streichen, kratzen, Štrek.; — š. se = smukati se: otrok, pes se šuli okoli človeka, Ip.- Erj. (Torb.): sich duckend schleichen, C.; mačka se za gredo šuli, Z.
749. talı̑təv, -tve, f. der Schmelzprocess, Cig. (T.).
750. talíti, -ím, vb. impf. schmelzen ( trans.), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — t. se, schmelzen ( intr.), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); sneg se tali, BlKr., jvzhŠt.
751. telı̑təv, -tve, f. die Kalbzeit, Cig., C.
752. telíti, -ím, vb. impf. kalben, Cig., Jan., C.; — = t. se, Mur., Cig.
753. tóliti, tǫ́lim, vb. impf. besänftigen, beschwichtigen, beruhigen, stillen, Cig., Jan., Gor., Bolc- C., ogr.- Mik.; otroka t., Mik.
754. toplíti, -ím, vb. impf. = greti, V.-Cig., C.; t. se = greti se, Levst. (Zb. sp.).
755. trdolı̑tina, f. der Hartguss, DZ.
756. tremolīt, m. der Tremolit ( min.), Erj. (Min.).
757. trkóliti, -ǫ̑lim, vb. impf. rollen machen, Jan.; — t. se, rollen: jabolka se na dvorišče trkolijo, Bes.- C.
758. tŕliti, -im, vb. impf. den Flachs brechen, brecheln: terica s trlico trli, C.
759. 1. túliti, -im, vb. impf. 1) heulen, volk, pes tuli; — 2) auf einem Horne blasen, düten, Dol.- Cig.
760. 2. túliti, -im, vb. impf. 1) zusammenrollen: roža svoj cvet tuli, C.; — t. se, zusammenschrumpfen: listje se tuli, Jan., C.; — 2) t. se, sich wirbeln: voda se tuli, Rez.- C.; — 3) anschmiegen: t. k sebi otroka, prijatelja (an sich drücken), Fr.- C.; — t. se h komu, sich an jemanden schmiegen, Rez.- C.; — 4) t. se za kom, auf jemanden lauern, ihm nachstellen, nachschleichen, ogr.- C.
761. ubẹ́liti, -im, vb. pf. weiß machen: u. platno, die Leinwand bleichen, Cig., Jan.; u. lase, die Haare grau machen, Cig.; velike skrbi zgodaj ubelijo lase, Mur.; — u. se, bleich, weiß werden: platno se ubeli, Cig., Jan.
762. ucẹ́liti, -im, vb. pf. ergänzen, Mur.; u. se, ganz werden, SlN.
763. učę́liti, -im, vb. pf. u. deblo, den Stamm am Ende glatt abschneiden, C.
764. udalíti se, -ím se, vb. pf. sich entfernen, Cig., SlN., Zora.
765. udẹlíti, -ím, vb. pf. zutheilen: u. komu kaj, Cig., C.; kakor je Bog vsakemu udelil, Trub., Kast. (N. c.), Jap. (Sv. p.).
766. uhíliti, -im, vb. pf. ablenken: u. koga od česa, C.
767. ukalíti, -ím, vb. pf. löschen: u. železo, Cig.
768. ukiselíti, -ím, vb. pf. säuern, Guts.- Cig.
769. uklíti se, -klíjem se, vb. pf. zu keimen anfangen, jvzhŠt.
770. ukristāliti se, -im se, vb. pf. krystallisieren: podobe ukristaljene v naravi, Zv.
771. ulı̑tək, -tka, m. der Abguss, das Abgegossene, Cig.; — das Gussstück, Cig., DZ.
772. ulíti, -líjem, vb. pf. 1) abgießen, gießen: u. iz brona kip, zvon; — suknja, kakor bi jo bil ulil, kakor bi bila ulita, ein sehr gut passender Rock; — 2) u. se, sich ergießen, zu strömen anfangen; dež se je ulil, es kam ein Regenguss; solze se ulijejo po licu, Thränen ergießen sich über die Wangen; kri se mu je ulila, er bekam einen Blutsturz; — 3) u. se, das Abweichen bekommen, M.; — 4) u. jo, enteilen, Cig., M., C.; u. jo za kom, Cig.
773. úliti, -im, vb. impf. heulen ( v. Winde), Mur., Savinska dol.; uli mi po glavi, ich habe Ohrensausen, C.
774. ulítje, n. der Abguss, Cig.
775. ulı̑tka, f. = necepljena hruška (rada se umehča in potem se v ustih "uliva", ker je zelo sočna), Lašče, Pod Nanosom- Erj. (Torb.).
776. umalíti, -ím, vb. pf. klein machen, verkleinern, Mur., Cig., C.; u. se, klein werden, sich verkleinern, Mur.
777. umazíliti, -ı̑lim, vb. pf. einbalsamieren, C.
778. umədlíti, -ím, vb. pf. schwächen, C.
779. umíliti, -im, vb. pf. 1) in eine weiche Stimmung versetzen, rühren, C.; vino ga je umililo (= omečilo mu je srce), LjZv.; — 2) u. se: meni se je umililo, ich bin gerührt, es thut mir weh, Mik.; umililo se mi ga je, es jammert mich sein Unglück, Jan.; komu se ne umili nad ljubim Jezusom? Ravn.; — 3) u. se: umilil se je očetu, er fand Erbarmen, Gnade vor dem Vater, V.-Cig.; — u. se, lieb werden, Vrt.; — 4) u. se, sich demüthigen; vrni se spet k svoji gospe in umili se njej pod nje roke, Dalm.; umiljen, demüthig, C.
780. umísliti, -mı̑slim, vb. pf. 1) ersinnen, aussinnen; umišljen, eingebildet, imaginär, Cig. (T.), Žnid., nk.; — 2) u. se = domisliti se: prej bi se bil smrti umislil (tako pravi, komur se kaj nenadejanega dogodi), Notr.- Let.
781. umúliti, -im, vb. pf. = omuliti, Mik.
782. upáliti, -im, vb. pf. = užgati: luč u., Cig.; — u. se, entbrennen, in Flammen gerathen, Cig.
783. upepelíti, -ím, vb. pf. einäschern, in Asche verwandeln, Mur., Cig. (T.), nk.; u. mesto, nk.
784. upíliti, -pı̑lim, vb. pf. abfeilen, Jan. (H.).
785. uselítəv, -tve, f. die Ansiedelung, Cig.
786. uséliti se, -sę́lim se, vb. pf. sich ansiedeln, sich häuslich niederlassen, sich festsetzen, Cig., Jan.
787. usmíliti se, -smı̑lim se, vb. pf. 1) sich erbarmen; u. se koga, česa; — usmiljen, barmherzig; usmiljen človek, usmiljeni Bog! usmiljen brat, usmiljena sestra, ein Mitglied des Ordens der barmh. Brüder oder Schwestern; — 2) u. se komu, erbarmen, Mitleid erwecken; berač se mi je v srce usmilil; Bogu se usmili! Gott erbarme sich! Dict.
788. usolíti, -ím, vb. pf. einsalzen, salzen, Mur., Cig., Jan., C.; in Salz legen, einpökeln, Cig., Jan.
789. ustrẹlíti, -ím, vb. pf. 1) einen Schuss abgeben, schießen; u. z motovilom, z motiko, einen Bock schießen, Cig.; — 2) erschießen, todt schießen; u. se, sich erschießen.
790. usvẹtlíti, -ím, vb. pf. glänzend machen, Cig.
791. ušpíliti, -im, vb. pf. zuspitzen, vzhŠt.- Vest.
792. utóliti, -tǫ́lim, vb. pf. besänftigen, beschwichtigen, stillen, Cig., Jan.; u. otroka, Ravn.- M., Mik., Tolm.- Erj. (Torb.).
793. uvalíti, -ím, vb. pf. = uvaljati, ogr.- C.
794. uzelíti se, -ím se, vb. pf. aufwachsen (vom Kraute), M.
795. užáliti, -im, vb. pf. 1) traurig machen, betrüben, wehe thun: u. koga, Jan., M., C., nk.; razžaljen ali užaljen, beleidigt o. gekränkt, Str.; — 2) užali se mi, ich werde betrübt, ich werde von Wehmuth ergriffen, Cig., Jan., M., C., Burg., nk.; neizrečeno se mu je užalilo, es that ihm überaus wehe, Navr. (Let.); užali se mi nad kom, Jan.; užalilo se mu je nad bratom, Ravn.; užali se mi do koga, Cig.; — 3) u. se, Mitleid erregen: nesrečnež se mu je v srce užalil, Cig.; — 4) verleiden, Cig.
796. užúliti se, -im se, vb. pf. = ožuliti se, Cig.
797. valı̑təv, -tve, f. das Brüten.
798. valíti, -ím, vb. impf. 1) wälzen; kamen v.; — drevje v., Bäume fällen, C., Z.; — v. se, sich wälzen; dim se vali iz dimnika; rollen; v brezno se vale v pogubljenje, Ravn.; in Menge sich bewegen, strömen; množica se vali po cesti; — 2) brüten: kokoš vali.
799. veselı̑telj, m. der Erfreuer, ogr.- C.
800. veselíti, -ím, vb. impf. freuen, Freude machen; to me veseli; veseli me, da si prišel; nič ga ne veseli nauk; — v. se, sich freuen; ne veseli se vselej ta, kateri se smeja, Kast.; v. se česa, sich auf etwas freuen; Bliža se železna cesta, Nje se, ljub'ca, veselim, Preš.; v. se nad čim, sich über etwas freuen: nad drugih veseljem se veseliti, Ravn.
801. víliti se, vı̑lim se, vb. impf. = viličiti se, Cig. (T.).
802. vlı̑tək, -tka, m. das Eingegossene: vlitki, eingegossene Nudeln ( Maccaroni, Cig.).
803. vlíti, -líjem, vb. pf. hineingießen; vodo v. v sod; olja v. v rano; vliti nudeljni, eingegossene Nudeln.
804. vlítje, n. das Eingießen.
805. volı̑telj, m. der Erwähler, Jan. (H.).
806. volı̑tən, -tna, adj. = volitven, Cig., Jan.
807. volı̑təv, -tve, f. 1) die Wahl; — 2) zadnja v. = oporoka, Svet. (Rok.).
808. vóliti, vǫ́lim, vb. impf. 1) wählen; — župana v.; voleči razdelek, der Wahlkörper, Levst. (Nauk); — 2) anwünschen: smrt komu v., Jap. (Prid.); — 3) v. komu kaj, jemandem im Testamente etwas vermachen, legieren; (v tem pomenu tudi pf.); — 4) lieber wollen: volim umreti nego grešiti, ogr.- C.
809. vóliti se, vǫ́lim se, vb. impf. läufig sein (o kravi): krava se voli, C., Št. Jur ( Št.).
810. volı̑tvən, -əna, adj. Wahl-, Levst. (Nauk), nk.; volitvena komisija, DZkr.
811. volitvíšče, n. die Wahlstätte, C.
812. votlíti, -ím, vb. impf. hohl machen, aushöhlen.
813. vséliti, -sę́lim, vb. pf. ansiedeln: v najlepši kraj dežele jih vseli, Ravn.; v. se, einwandern, einziehen, sich ansässig machen, Cig., Jan., Vrt.
814. vsíliti, -sı̑lim, vb. pf. aufzwingen, aufdringen; — v. se, sich eindrängen, sich aufdrängen.
815. vštúliti, -štȗlim, vb. pf. einschieben, eindrängen, Jan.; hineinzwängen: kam si to vštulil? Lašče- Levst. (Rok.); — v. se, sich einschieben, sich eindrängen, Cig., Jan.

   216 316 416 516 616 716 816 916 1.016 1.116  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani