Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

lit (1.516-1.615)

  1. preoblíjati, -am, vb. impf. ad preobliti, Cig.
  2. preotljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad preotliti, Zora.
  3. prepȃrati, -am, vb. pf. durchschlitzen; trebuh p. komu, Z.; — durchtrennen: p. komu obleko.
  4. preprẹ́miti se, -im se, vb. pf. = preseliti se, Dol.
  5. prerẹ́kati, -rẹ̑kam, -čem, vb. impf. ad prereči; Einwendungen gegen etwas machen, widersprechen: p. čemu, Cig. (T.), nk., Gor.; p. izvirnosti, die Originalität bestreiten, LjZv.; — missgünstige Bemerkungen machen: kruh komu p., t. j. zavistno godrnjati, če ga jẹ́, Ig (Dol.).
  6. presȃljati, -am, vb. impf. ad presoliti, Cig.
  7. presę̑łba, f. = preselitev, Cig.
  8. presiljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad presiliti.
  9. preskȓba, f. die Versorgung, die Verpflegung, C., DZ.; vojaška p., die militärische Verpflegung, DZ.
  10. prestáti, I. -stojím, vb. pf. 1) eine Zeit stehend zubringen; več časa je preklečal na kolenih, kakor prestal na podplatih, Jurč.; Nič ne spim, ne ležim, Na pragu prestojim, Npes.-K.; — Bestand behalten: da svet prestoji, je mnogih delov potreba, Ravn.; — 2) ausstehen, ertragen, aushalten; nesrečo lahko prestoji, kateri na njo čaka, Kast.; vse stori, vse prestoji, Škrb.- Valj. (Rad); rad prestojim bolečine, Ravn.- Valj. (Rad); prestojim jaz hodbo (= hojo), oča moj, ogr.- Valj. (Rad); — II. -stȃnem vb. pf. 1) ertragen, aushalten; tega ne prestanem! — 2) aufhören, Cig., Jan., Krelj; ne prestani! Dalm.; naj prestane srditost med nami! kajk.- Valj. (Rad); nikdar ne prestane dobro činiti, kajk.- Valj. (Rad); Tebe prestal sem ljubiti, Levst. (Zb. sp.); p. od lajanja, Vrt.; p. od molitve, kajk.- Valj. (Rad).
  11. prestrẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad prestreliti, prestreljati.
  12. prevaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad prevaljati, prevaliti.
  13. prì, I. praep. c. loc. kaže 1) bližavo: bei: pri vratih stati; pri korenini odrezati drevesce; pri ognju se greti; ostati pri materi; služiti pri županu; pri nas ni te navade; pridigar pri Sv. Jakobu, Prediger an der St. Jakobskirche; pri nunah; pri sebi imeti kaj; pri koncu biti, am Ende oder zuende sein; kako ti je pri srcu? wie ist dir zumuthe? — pri luči, pri solncu, pri mesečini; — vse pri čislu in pri vagi dati, alles zählen und wägen, Dalm.; pri meri, nach dem Maße, Trub.; pri čislih, genau, Cig., C.; — 2) čas: bei; pri tej priči, in diesem Augenblicke, auf der Stelle; pri belem dnevu, bei hellichtem Tage; pri godu (prigodi), früh, Jan., Guts. (Res.), Rož.- Kres, Npes.-Schein.; pri času, frühzeitig, C.; — 3) dejanje, katerega se kdo udeležuje, ali stanje, v katerem kdo je, ali okoliščine: bei; pri delu; pri jedi; pri maši; gibčen pri plesu; pri miru biti, ruhig sein; pri miru pustiti, in Ruhe lassen; pri zdravi pameti biti, bei Vernunft (Trost) sein; ne biti sam pri sebi, seiner selbst nicht mächtig sein, Cig.; pri volji biti, gewillt, bereit sein; ne vem, pri čem sem, ich weiß nicht, woran ich bin; pri tem takem, bei so bewandten Umständen, Cig.; kmetje pri tem trpe; pri vsem tem, bei alledem; — 4) predmet, pri katerem se prisega: bei; pri moji veri! pri moji duši! pri moji kokoši! (po nem.); — II. adv. ( praef.) (pri adjektivih) znači zmanjševanje: pribel, pričrn, prisladek, weißlich, schwärzlich, süßlich, Habd.- Mik.; — III. praef. znači: 1) bližavo, bližanje ali, da se doseže, kar se je nameravalo pri kakem dejanju: herbei-, hinzu-; privaliti kamen, prignati, prisesti, priti; prileteti; prižvižgati, pfeifend herbeikommen; prijeti, ergreifen; — 2) pridobivanje s kakim dejanjem: er-; priberačiti, erbetteln; privolariti, prigospodariti, priženiti, primožiti, priigrati, beim Ochsenhandel, bei der Wirtschaft, durch Heirat, beim Spiel erwerben; — 3) zmanjševanje: prigristi, anbeißen; prirezati vrhe drevesom, den Bäumen die Wipfel abstutzen; prismoditi si lase, sich die Haare ansengen; pripreti vrata, eig. die Thüre ein wenig zumachen, anlehnen.
  14. priblískati, -am, vb. pf. heranblitzen, M., Z.
  15. pridẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad prideliti, nk.
  16. pridomíšljati se, -am se, vb. impf. ad pridomisliti se, Cig. (T.).
  17. pridŕčati, -ím, vb. pf. gleitend, glitschend herankommen: sani so pridrčale; anrollen (tudi o vozu): voz je pridrčal, Cig.
  18. pridȓkati, -am, vb. pf. glitschend herankommen, Z.; — angerannt kommen, M.; konjiki pridrkajo, Navr. (Let.).
  19. pridȓsati, -am, vb. pf. glitschend, schleifend herankommen.
  20. priglȃsba, f. die Alliteration, Cig.
  21. príglavica, f. die Unannehmlichkeit, die Fatalität, das Malheur, Rib.- Mik., C.; — prim. preglavica.
  22. prihòd, -hǫ́da, m. 1) die Ankunft; p. vojakov, ladje; kakov prihod smo k vam imeli? Dalm.; p. Gospodov; — solnčni p., der Sonnenaufgang, C.; — 2) die Zukunft: na p., in Zukunft, C.; — 3) der Ertrag (eines Ackers), Cig.; — die Rente, Cig. (T.); zemljiščni p., die Grundrente, Cig. (T.); — 4) der Zugang, Cig.; prihod do gozda je zelo težaven, ker so od vseh plati strmine, Ig (Dol.); — 5) der Ankömmling, Trub., Mik.; — tudi: príhod, Valj. (Rad).
  23. prihúliv, adv. ( part. praet.) in gebückter Stellung: p. hoditi, Lašče- Erj. (Torb.); p. sedeti, Vrt.; — prim. prihuliti se.
  24. prijáteljiti, -ȃteljim, vb. impf. befreunden: p. koga s kom, Cig.; p. se s kom, jemandes Freund werden, ihn Freund heißen, (-tliti) Cig.
  25. prikəljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad prikeliti, Z.
  26. prilı̑mati, -am, vb. pf. = prikeliti, priklejiti, anleimen.
  27. prilívati, -am, vb. impf. ad priliti; dazugießen.
  28. priməkníti, -máknem, vb. pf. dazurücken, her-, hinrücken; stol k mizi p.; — annähern ( math.), Cig. (T.); — noch dazu geben (beim Handeln): koliko boste še primeknili? — p. se, zurücken ( intr.); primakni se bliže! rücke näher!
  29. primiljeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ad primiliti se; hofieren, Cig.
  30. primíšljati, -am, vb. impf. ad primisliti, Mur.
  31. priporǫ́čən, -čna, adj. empfehlenswert: priporočna molitev, Cv.
  32. priseljeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ad priseliti se, Jan.
  33. prisiljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad prisiliti, Jan. (H.).
  34. prismúčati, -ím, vb. pf. (auf einem Schlitten) angefahren kommen, Z.; — herangeschlüpft oder herangeschlichen kommen, C., Slom.
  35. prismúkati, -kam, -čem, vb. pf. = prismučati; auf einem Schlitten angefahren kommen, Z.; — schleichend herankommen, Volk.
  36. prišúkniti, -šȗknem, vb. pf. abstutzen: hlod p., Cig.; ( nam. prišču-: prim. ošukati, ošuliti).
  37. pritę́zati, -tę̑zam, vb. impf. = pritegati; zusetzen: veter krepkeje priteza, Vrt.; — molitvi p., ins Gebet einstimmen, Zora; — einräumen: p. komu kaj, DZ.; ne pritezajo se oprostitve, DZ.
  38. pritółkati, -am, vb. pf. = prisiliti, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  39. pritǫ̑žba, f. die Beschwerde; — der Recurs: p. na odlok, der Recurs gegen einen Bescheid, DZ.; pritožbo na kak ukrep položiti k politični oblasti, den Recurs gegen eine Entscheidung an die politische Behörde ergreifen, Levst. (Pril.); pritožba gre k okrajnemu oblastvu, teče do občinskega odbora, Levst. (Nauk); pritožbe zarad ničnosti se poprijeti, die Nichtigkeitsbeschwerde ergreifen, DZ.
  40. privoljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad privoliti.
  41. privȓžək, -žka, m. 1) die Zugabe, die Daraufgabe, die Zuwage, Cig., Jan., C.; der Zuschuss, DZ.; vojaški p., der Militärzuschuss, DZ.; der Zusatz, Cig.; — der Beisatz ( z. B. bei einem Gerede), C.; — 2) der Spitzname, Ist.
  42. privzę́ti, -vzámem, vb. pf. dazu-, hinzunehmen; p. koga na pomoč, Cig., DZ., Levst. (Nauk); p. vojakov, Truppen an sich ziehen, Cig.; — einbeziehen, Cig., Jan.; v molitev p., ins Gebet einschließen, Cig.; — einverleiben, Jan.; — nachholen, Jan.
  43. prı̑žast, adj. gestreift, gefleckt, Cig., C., Bes.; mit Flecken beschmutzt, Levst. (Rok.); prižast otrok ( n. pr., kadar je borovnice jedel), Javor pri Litiji.
  44. propádati, -pȃdam, vb. impf. ad propasti; 1) durchfallen: pri volitvah p., Cig., nk.; — 2) im Verfall begriffen sein, nk.
  45. proporcijonālnost, f. sorazmernost, die Proportionalität, Cig. (T.).
  46. prósiti, prǫ́sim, vb. impf. 1) bitten; milo p., flehentlich bitten; ponižno p., demüthig bitten; p. koga kake reči; tega prosim od vas, Npr.- Erj. (Torb.); p. daru božjega, Npes.- Mik.; odpusta p., um Urlaub bitten, Levst. ( LjZv.); kake službe p., Cig.; po svetu kruha p., betteln; tudi: p. za kaj, "um" etwas bitten (po nem.); odpuščenja, za odpuščenje (odpuščanje, Cig.) p., um Verzeihung bitten; = za zamero p. (to je: p., da bi ne zameril, Cig.); p., da bi kdo kaj storil; p. za koga, für jemanden eine Fürbitte einlegen; bodi prošen! sei gebeten! C.; kdor kak zadržek ve, nam ga je prošen razodeti (wird gebeten), Met.; — zur Arbeit bitten: pojdi delavcev, težakov prosit! — werben: Dajte, dajte, mati, hčerko, Ker možje jo prosijo, Npes.-K.; — Bitten, Wünsche für jemanden aussprechen: p. komu česa (kaj): smrti si p., BlKr.; Boste sreče nam prosili, Npes.-K.; nam vso dobroto prose in žele, Krelj; Lysias prosi Judom srečo, (entbietet den Juden seinen Gruß), Dalm.; začno mu prositi zdravje: bodi zdrav, ti judovski kralj! Trub.; dobro komu p. od Boga, C.; — 2) p. se, mittelst eines Gesuches bitten: p. se kam, proč, C.; p. se od vojaščine, um Befreiung vom Militärdienst bitten, Levst. (Nauk); tudi: p. si česa, Levst. (Podk.); — 3) verlangen: Bog bode račun prosil, C.; luknja (v strehi) krovca prosi, Jurč.
  47. prosọ̑, n. 1) die Hirse (panicum miliaceum); p. pred kresom spi, po kresu pa kipi, C.; morsko p., der Steinsame (lithospermum officinale), Tuš. (R.); — ptičje p., die Vogelhirse, das Perlenkraut (lithospermum arvense), Cig.; tudi: der Wasserdost (eupatorium cannabinum), Josch; — p. device Marije, das Zittergras (briza media), Tuš. (R.), Vrt.; — 2) die Schweinsfinnen, C.; — 3) svinčeno p., der Vogeldunst, Cig.
  48. próstor, -ǫ́ra, m. der Raum, der Platz; tu ni prostora za toliko ljudi; nisem več prostora dobil, ich habe keinen Platz mehr bekommen; tu bi bil lep p. za hišo; veliko prostora vzeti (jemati), viel Raum einnehmen; — prostora dati čemu, stattgeben, Cig. (T.); — die Räumlichkeit, die Localität, nk.
  49. pȓstəc, -stca, m. dem. prst; 1) das Fingerchen; — 2) prstci, die Weinrebenranken, Z.; — 3) morski p., neka školjka: die Meerdattel oder Steindattel (lithodomus dactylus), Erj. (Ž.); — 4) der Keulenschwamm (clavaria flava), SlGor.- C.; — babji p., der Fingerhut (digitalis ferruginea), Medv. (Rok.); rdeči babji p., der rothe Fingerhut, die Waldschelle (digitalis purpurea), Cig., M.; — pl. prst(e)ci, der Mauerpfeffer (sedum acre), C.; prstci dev. Marije, das Fingerkraut (potentilla), C.
  50. prvostółən, -łna, adj. Metropolitan-: prvostǫ̑łna cerkev, nk.
  51. prvostǫ̑łnik, m. der Metropolit, der Primas, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — stsl.
  52. prvótnost, f. die Ursprünglichkeit, die Originalität, Cig., Jan., nk.
  53. prvotvǫ́rnost, f. die Originalität, Cig. (T.).
  54. puhloȗmje, n. der Flitterwitz, Cig.
  55. puhtẹ́ti, -ím, vb. impf. in Gestalt eines Dunstes o. Duftes entströmen, dunsten, duften; vse puhti iz njega, tako je vroč; vročina od peči puhti, Levst. (Rok.); smrad ali vonjava puhti iz česa; — ( fig.) puhti k tebi, o Bog, naj naša molitev, Ravn.- Valj. (Rad); — stark athmen: prsi puhtijo, Dol.; — cvetlice puhtijo (hauchen Düfte aus), Cig., Jan.; — p. kam, irgendwohin eilen, Z.
  56. pȗška, f. 1) die Flinte, das Schießgewehr, Mur., Cig., Jan., nk.; p. iglenica (na iglo), das Zündnadelgewehr, Jan. (H.); p. vetrenjača (vetrovka), die Windbüchse, Jan. (H.); ročna p., das Handgewehr, Cig.; spraviti koga pod puško, jemanden zum Militär bringen, Erj. (Izb. sp.); puška odnaša (schlägt ab), Cig.; puško zadelati, eine Büchse besprechen, dass sie versagt, Cig.; — 2) die Radbüchse, Cig.; — prim. pukša.
  57. 2. rȃj, m. = ples, der Tanz, Mur., Cig., Jan., Kor., Gor.; imajo njegovo ime hvaliti v rajih, Dalm.; visoki r., der Gailthaler Nationaltanz; Stoje tri lipe zelene: Pod prvo konj'če stavijo, Na raj se brhk' oblačijo, Pod drugo raj predavajo, Pod tretjo krogle rajajo, Npes.-K.; — prim. srvn. reie, der Reigen, Mik. (Et.).
  58. rájtati, -am, vb. impf. 1) = računati; — 2) = misliti; kaj rajtaš? = kaj misliš? Celovška ok.; gedenken: jutri rajtam v mesto iti; — 3) r. se, sich besprechen, Mur., vzhŠt.- Kres; — prim. bav. raiten.
  59. rána, f. die Wunde; rano celiti, eine Wunde heilen; rana se celi, die Wunde heilt; — za pet ran božjih! = um Gottes willen; za pet krvavih ran! Cig.
  60. ràz, I. praep. c. acc. = z, s c. gen. von — herab, von — weg; Je pa rinčica padla Raz mizo na tla, Npes.-Schein.; raz brdo priti, vom Hügel herabkommen, raz vrh proso nositi, raz drevo pasti, raz mizo vzeti, raz konja pasti, stopiti, Mik.; dere se, ko bi jermene razenj rezali, er schreit, als ob man Riemen von ihm herabschnitte, Mik.; gre meso razenj, ko perje raz starega orla, Mik.; pastirci, tecite raz polje! Mik.; raz sebe = narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.); brati raz bukve, Polj.; (napačno c. gen.; raz života, Ravn.; nam. raz tudi: z (s) c. acc.: padel je z mizo, z Belo, z Visoko priti [redkeje: z Visokega], Gor.- Mik. (V. Gr. IV. 441.)); — II. praef. znači 1) ločitev (v raznih obzirih), pos. taka, da se dejanje vrši v razne meri ali na raznih mestih: auseinander-, auf-, entzwei-, zer-; razvezati, razodeti, razkriti, razporočiti, razveljaviti; razgnati, raziti se, razdati, razbiti, raztrgati; — 2) razširitev, razmnožitev, okrepčanje: er-; razbliniti, razvaljati; razbeliti, razgreti, razveseliti, razsrditi; — 3) začetek dejanja: razjokati se; — (pred samostalniki: Ex-: razkralj, nk.).
  61. razcẹ̀p, -cẹ́pa, m. 1) der Spalt, der Schlitz, Mur., Cig., Jan.; podolžni r., die Längsspalte, Šol.; — 2) ( fig.) die Spaltung, die Trennung, Cig. (T.), C.
  62. razcẹ̑pək, -pka, m. 1) der Spalt, der Schlitz ( z. B. bei der Schreibfeder), Jan., Let.; — 2) ( fig.) die Spaltung, C.
  63. razdẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razdeliti; zertheilen, eintheilen, vertheilen.
  64. razgáljati, -am, vb. impf. ad razgaliti; entblößen.
  65. razgaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razgaliti.
  66. razgę́gati, -am, vb. pf. = razgaliti, Z., Trst. (Let.).
  67. razkobaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razkobaliti, Jan. (H.).
  68. razlíjati, -am, vb. impf. ad razliti, = razlivati.
  69. razlívati, -am, vb. impf. ad razliti.
  70. razmàh, -máha, m. die Schwingungsweite, die Amplitude ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Žnid., LjZv.; dober r. imeti, gut auswerfen (vom Perpendikel), Cig.
  71. razmáljati, -am, vb. impf. ad razmaliti; zerkleinern, Cig.; r. kruh med otroke, Brot in kleinen Stücken unter Kinder austheilen, Cig.; — r. se, sich verkrümeln, Cig.
  72. razmę́riti, -mę̑rim, vb. pf. abmessen, ausmessen; gozde r. in razdeliti, Jurč.; r. davke, die Steuern bemessen, DZ.
  73. razmíšljati, -am, vb. impf. ad razmisliti; nachdenken, überlegen, erwägen, Cig., Jan., Trub.- Mik., nk.
  74. razpaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razpaliti, Cig., Jan.
  75. razpisílọ, n. 1) die Ausschreibung, der Concurs, Nov., DZ.; — po razpisilu podeliti, im Wege des Concurses ertheilen, DZ.; — 2) die Verlassabhandlung, jvzhŠt.- Svet. (Rok.).
  76. razpolǫ́žnost, f. die Verfügbarkeit, die Disponibilität, Jan. (H.).
  77. razpòr, *** -póra, m. 1) die klaffende Öffnung, die Spalte, der Schlitz, Mur., Mik.; — der Erdschlund, Jan. (H.); — 2) der Zwiespalt, der Zwist, der Streit, Cig., Jan., Mik., nk.
  78. razpọ̑rəc, -rca, m. der Schlitz, Cig., Jan., DZ.
  79. razpọ̑rək, -rka, m. der Riss (nach der Naht), GBrda; mašiti razporke in luknje po obleki, Cv.; — der Schlitz, Mik.; jopič z razporkom, Zora; r. pri srajcah, Bes.; — eine klaffende Öffnung, die Spalte, Mur., Mik.; die Kluft: Izraelci se po gorah v jame in razporke otmejo, Ravn.
  80. razpráti, -pórjem, (-pǫ́rjem), vb. pf. auftrennen, Hip. (Orb.); mreža na strani uže malo razprana, Levst. (Zb. sp.); aufschlitzen, Šol.; zerreißen, Vrt.; Jakob razporje oblačila po sebi, Ravn.; medved mu hlače vse razporje, Glas.; r. si grlo, Erj. (Izb. sp.); — aufschneiden, Jan. (H.); — r. se, zerspringen, zerplatzen, Jan. (H.).
  81. razpredẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razpredeliti, Jan. (H.).
  82. razstrı̑žək, -žka, m. der mit der Schere ausgeführte Schlitz, Cig.
  83. razsvẹtljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razsvetliti.
  84. raztrohnjáti, -ȃm, vb. pf. zersplittern, unnütz anwenden, verzetteln, Cig.
  85. razveseljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razveseliti; erfreuen, ergötzen; — erheitern; vino razveseljuje človeško srce.
  86. razvòj, -vója, m. die Entwickelung, die Entfaltung, Cig., Jan., nk.; r. spisov, die Exrotulation, Jan. (H.); r. reke, die Stromentwickelung, Cig. (T.); — literaturni r., nk.
  87. razvojáčiti, -ȃčim, vb. pf. vojno krajino r., der Militärgrenze die militärische Verfassung nehmen, nk.
  88. razžȃla, f. = razžalitev, Mur., Jan., Rog.- Valj. (Rad).
  89. razžȃlba, f. = razžalitev, C., DZ., SlN.
  90. razžaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razžaliti.
  91. rẹ́čnost, f. die Sächlichkeit, die Realität, Cig., Jan.
  92. rę̑d, rę̑da, redȗ, m. 1) die Ordnung, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; v r. dejati, spraviti, ordnen; v r. postaviti, regeln, v nov r. p., neu regeln, Levst. (Nauk); po redu, in der Ordnung, Dalm.; po redu vse zložiti, Krelj; to ni po redu! = zur Ordnung! Levst. (Nauk); črez red, wider die Ordnung, ogr.- C.; — dnevni r., die Tagesordnung, Cig., Jan., nk.; vozni r., die Fahrordnung, Cig., nk.; opravilni r., die Geschäftsordnung, Cig., Jan., DZ., nk.; = poslovni r., DZ.; — s čudnim redom, wunderbarerweise, ogr.- C.; — rokavici si nista v red (sind nicht paar), Cig.; k redu (kredi), bereit, fertig, M., C.; večerja je k redu, kola so k redu (kredi), vzhŠt.; k redu (kredi) imeti, bereit halten, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Reihe: med redi (redmi) hiš (hiž) so ceste, ogr.- Valj. (Rad); v r. postaviti, in einer Reihe aufstellen, Levst. (Zb. sp.); — die Zeile, Cig.; — die Reihenfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); z redom, nach der Reihe, ogr.- C.; po redu, der Reihe nach, nacheinander; štiri mesece po redu, Trub.; tri leta po redu, Dalm.; besedni red, die Wortfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); — z reda = s kraja (= der erste beste), Cig.; — 3) = red f., der Grasschwaden, nav. pl. redovi, Gor.; — 4) das Stockwerk, ogr.- C.; hiše (hiže) na dva reda, ogr.- Valj. (Rad); — 5) die Classe, nk.; — die Fortgangsclasse, nk.; — der Rang, Cig., Jan., Dalm.; ljudje vsakega reda, Menschen jedes Standes, Cig. (T.); — vsi redi ( Chöre) izvoljenih angelcev, Guts. (Res.); — 6) der Orden, Meg., Guts., Cig., Jan., nk.; meniški, viteški r., Cig.; der Orden (als Auszeichnung), Cig., Jan., nk.; — die priesterliche Weihe: (duhovne) rede deliti, ordinieren, Jan. (H.); — 7) die rechte Zeit: vaš red je tukaj, Dalm.; še nẹ́ red, Dalm.; končani so bili, preden je bil red, Dalm.; kadar je bilo red, Trub.- Mik.; pred redom, vor der Zeit, vorzeitig, Dalm., Hren- Cig.; pri redu, zur rechten Zeit ("beizeiten"), Boh., Meg., Trub., Dalm.; — 8) (petred, šestred itd. = petdeset, šestdeset itd. Guts.; petrdo, sedentrdo, osentrdo, [ nam. pet redov itd.?] Guts. [Res.]- Mik.).
  93. repíncəlj, -clja, m. der Feldsalat, das Rapünzchen (valerianella olitoria); — vodni r., die Bachbunge (veronica beccabunga), Josch.
  94. 1. rẹsníca, f. die Wahrheit; resnico govoriti; resnico storiti, etwas bewahrheiten, beglaubigen, Cig.; r. komu beliti, jemandem derb die Wahrheit sagen, Mur.; resnica oči kolje = die Wahrheit ist oft unangenehm; — po resnici, der Wahrheit gemäß; za resnico vam povem (im Ernst, wahrlich), Trub., Schönl.; resnici podoben, wahrscheinlich, Levst. (Zb. sp.), nk.; v resnici, in Wahrheit, in Wirklichkeit; — r. je, es ist wahr, Thatsache.
  95. rę́ža, f. 1) die Spalte, die Spaltöffnung, der Schlitz, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; hlače na režo (ohne Hosenlatz), Mik., Z., Gor.; — 2) die Thürluke, Mik.; — 3) die Rinne, der Falz, Mur.- Cig.; — 4) der Maulaffe, Mur., Valj. (Rad); — 5) = kdor se režeč joka ali smeje, Mur., Valj. (Rad); ti reža režasta! Andr. ( Glas.); — pos. ženska, katera se rada smeje, vzhŠt.
  96. 1. rı̑sa, f. 1) der Luchs, Meg., Mur.; (das Weibchen), Frey. (F.); pikasta risa, das fleckichte Panterthier, Hip. (Orb.); — 2) kozje ime, Erj. (Torb.); — 3) der Steinschlüpfer (lithobius sp.), (napada druge živali, n. pr. muhe, pajke itd., zaradi česar ima to ime), Trenta- Erj. (Torb.).
  97. 1. rǫ́biti, -im, vb. impf. 1) mit einem Saum versehen, einsäumen; srajce, robce r.; — 2) Kanten machen, ecken, Cig., M.; — 3) (einen Baumstamm) quer hacken, Cig., C., Met., BlKr.- M.; — fällen, Jarn., Cig., Zora; — drva r., Holz hacken, Cig.; — schlagen, zuschlagen, Jarn.; robili so se = bili so se, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 4) roh aussprechen: r. komu kosmate, jemandem Grobheiten sagen, SlN.; r. in štuliti besedo, Glas.
  98. rogobǫ́riti, -bǫ̑rim, vb. impf. eig. mit den Hörnern stoßen; wühlen: po shodiščih r. (= rogoviliti), SlN.
  99. rongíniti, -ı̑nim, vb. impf. = rogoviliti, GBrda.
  100. 2. s, (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. c. instr. znači 1) družbo, združbo, skupnost: mit; potovati s kom; kdor se z volkovi pajdaši, primoran je ž njimi tuliti, Mik.; pogovarjati se, tepsti se s kom; — ko bi jaz bil s tabo, wenn ich an deiner Stelle wäre; s — vred, sammt: lase s kožo vred z glave potegniti; umorili so mater z detetom vred; — 2) čas, s katerim se vjema kako dejanje: mit; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah (mit Tagesanbruch), Mik.; s solncem vstajati, Dol., jvzhŠt.; — 3) znači, kar kdo ima pri sebi, na sebi: mit; z jednim očesom iti v božje kraljevstvo; s praznimi rokami priti; s puško čakati koga; z vinom grem, ich führe Wein; videl je nož, pa je šel ž njim (nahm das Messer mit); — s tem namenom, in dieser Absicht; — 4) način: mit; z velikim veseljem kaj storiti; s strahom pogledati kam; s krepkim glasom zakričati; — 5) sredstvo, pripomoček: mit; s kolom udariti koga; igrati se s prstanom; lepo ravnati s kom; — 6) znači to, glede na kar se kaj izreka: an; Salomon je veči postal z blagom in z modrostjo, kakor vsi kralji, Dalm.; bogat z žitom, Met.; — 7) nam. starega instrumentala brez predloga: naj eto kamenje s kruhom postane, ogr.- Mik.; — II. praef. 1) znači raznotero združbo več predmetov po dejanju, izraženem z glagolom: zbrati, zvezati, sprijeti se; — 2) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zgniti, snesti.

   916 1.016 1.116 1.216 1.316 1.416 1.516 1.616 1.716 1.816  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA