lit (1.501-1.600)

1501. prečutljívost, f. die Sentimentalität, Jan., Cig. (T.).
1502. predẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad predeliti.
1503. predẹ́vati, -vam, -vljem, vb. impf. ad predejati; anders o. anderswohin legen, umstellen, überlegen; bolnika p. s postelje na posteljo; nit pri predenju p. (häkeln), Cig.; — p. se, = seliti se, C.
1504. predomíšljati, -am, vb. impf. ad predomisliti, Z.
1505. predomišljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad predomisliti, Z.
1506. preglèd, -glę́da, m. 1) die Durchsicht, die Einsichtsnahme, die Revision, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; dati komu kaj v p., nk.; — die Musterung, Cig., Jan.; — 2) der Überblick, die Übersicht, Cig., Jan.; prostornostni pregled, die Ubicationsübersicht, DZ.; kratek p. slov. literature, nk.; — 3) ni ga na pregled, er kommt nicht zum Vorschein, Svet. (Rok.).
1507. pregrẹ́šnik, m. der Lasterhafte; kako dolgo se bodo pregrešniki veselili? Dalm.; hoditi v svet pregrešnikov, Jsvkr.; — der Übelthäter, Jan.; zdajci so njega na križ pribili in dva pregrešnika ž njim, Trub.; pregrešnike svoje bodemo mi vam uže izdali tačas, kadar se nam bode dobro zdelo, Jurč.
1508. prehvaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad prehvaliti, Cig., Jan.
1509. prejȃhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) durchreiten; p. mesto; — 2) konja p. = z ježo presiliti, ein Pferd übermäßig reiten, Cig.; — 3) konja p., ausreiten, um das Pferd Bewegung machen zu lassen, Kr.; — p. se, einen Spazierritt machen, Cig.
1510. prekáljati, -am, vb. impf. ad 3. prekaliti, Z.
1511. prekolę́bati, -am, vb. pf. 1) erschüttern, C.; — 2) = prevaliti, überwälzen, Z.; — prim. kolebati.
1512. prekŕstiti, -im, vb. pf. umtaufen, wiedertaufen; — mit neuem Namen benennen, den Namen jemandes ändern; p. se, seinen Namen ändern; Konstantin se je prekrstil v Cirila, Zora; — p. se, seine (politische, nationale) Gesinnung ändern, nk.
1513. prelívati, -am, vb. impf. ad preliti; 1) durchgießen, Cig.; — 2) übergießen; vino p. iz ene posode v drugo; p. se, überfließen, Cig.; — vergießen; kri, solze p.; — 3) umgießen; zvonove p.; — barve p., Farben spielen: demant brušen krasno preliva barve, Erj. (Min.); — barve se prelivajo, die Farben schillern, Jan., Cig. (T.); sukno se preliva, das Tuch spielt Farben, Notr.
1514. premíšljati, -am, vb. impf. ad premisliti; 1) überlegen, erwägen; Zdaj ne bova premišljala, Npes.- Mik.; — 2) p. se, seinen Sinn ändern.
1515. prenesílọ, n. die Transferierung im Executionsverfahren: p. dovoliti, Svet. (Rok.).
1516. preoblíjati, -am, vb. impf. ad preobliti, Cig.
1517. preotljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad preotliti, Zora.
1518. prepȃrati, -am, vb. pf. durchschlitzen; trebuh p. komu, Z.; — durchtrennen: p. komu obleko.
1519. preprẹ́miti se, -im se, vb. pf. = preseliti se, Dol.
1520. prerẹ́kati, -rẹ̑kam, -čem, vb. impf. ad prereči; Einwendungen gegen etwas machen, widersprechen: p. čemu, Cig. (T.), nk., Gor.; p. izvirnosti, die Originalität bestreiten, LjZv.; — missgünstige Bemerkungen machen: kruh komu p., t. j. zavistno godrnjati, če ga jẹ́, Ig (Dol.).
1521. presȃljati, -am, vb. impf. ad presoliti, Cig.
1522. presę̑łba, f. = preselitev, Cig.
1523. presiljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad presiliti.
1524. preskȓba, f. die Versorgung, die Verpflegung, C., DZ.; vojaška p., die militärische Verpflegung, DZ.
1525. prestáti, I. -stojím, vb. pf. 1) eine Zeit stehend zubringen; več časa je preklečal na kolenih, kakor prestal na podplatih, Jurč.; Nič ne spim, ne ležim, Na pragu prestojim, Npes.-K.; — Bestand behalten: da svet prestoji, je mnogih delov potreba, Ravn.; — 2) ausstehen, ertragen, aushalten; nesrečo lahko prestoji, kateri na njo čaka, Kast.; vse stori, vse prestoji, Škrb.- Valj. (Rad); rad prestojim bolečine, Ravn.- Valj. (Rad); prestojim jaz hodbo (= hojo), oča moj, ogr.- Valj. (Rad); — II. -stȃnem vb. pf. 1) ertragen, aushalten; tega ne prestanem! — 2) aufhören, Cig., Jan., Krelj; ne prestani! Dalm.; naj prestane srditost med nami! kajk.- Valj. (Rad); nikdar ne prestane dobro činiti, kajk.- Valj. (Rad); Tebe prestal sem ljubiti, Levst. (Zb. sp.); p. od lajanja, Vrt.; p. od molitve, kajk.- Valj. (Rad).
1526. prestrẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad prestreliti, prestreljati.
1527. prevaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad prevaljati, prevaliti.
1528. prì, I. praep. c. loc. kaže 1) bližavo: bei: pri vratih stati; pri korenini odrezati drevesce; pri ognju se greti; ostati pri materi; služiti pri županu; pri nas ni te navade; pridigar pri Sv. Jakobu, Prediger an der St. Jakobskirche; pri nunah; pri sebi imeti kaj; pri koncu biti, am Ende oder zuende sein; kako ti je pri srcu? wie ist dir zumuthe? — pri luči, pri solncu, pri mesečini; — vse pri čislu in pri vagi dati, alles zählen und wägen, Dalm.; pri meri, nach dem Maße, Trub.; pri čislih, genau, Cig., C.; — 2) čas: bei; pri tej priči, in diesem Augenblicke, auf der Stelle; pri belem dnevu, bei hellichtem Tage; pri godu (prigodi), früh, Jan., Guts. (Res.), Rož.- Kres, Npes.-Schein.; pri času, frühzeitig, C.; — 3) dejanje, katerega se kdo udeležuje, ali stanje, v katerem kdo je, ali okoliščine: bei; pri delu; pri jedi; pri maši; gibčen pri plesu; pri miru biti, ruhig sein; pri miru pustiti, in Ruhe lassen; pri zdravi pameti biti, bei Vernunft (Trost) sein; ne biti sam pri sebi, seiner selbst nicht mächtig sein, Cig.; pri volji biti, gewillt, bereit sein; ne vem, pri čem sem, ich weiß nicht, woran ich bin; pri tem takem, bei so bewandten Umständen, Cig.; kmetje pri tem trpe; pri vsem tem, bei alledem; — 4) predmet, pri katerem se prisega: bei; pri moji veri! pri moji duši! pri moji kokoši! (po nem.); — II. adv. ( praef.) (pri adjektivih) znači zmanjševanje: pribel, pričrn, prisladek, weißlich, schwärzlich, süßlich, Habd.- Mik.; — III. praef. znači: 1) bližavo, bližanje ali, da se doseže, kar se je nameravalo pri kakem dejanju: herbei-, hinzu-; privaliti kamen, prignati, prisesti, priti; prileteti; prižvižgati, pfeifend herbeikommen; prijeti, ergreifen; — 2) pridobivanje s kakim dejanjem: er-; priberačiti, erbetteln; privolariti, prigospodariti, priženiti, primožiti, priigrati, beim Ochsenhandel, bei der Wirtschaft, durch Heirat, beim Spiel erwerben; — 3) zmanjševanje: prigristi, anbeißen; prirezati vrhe drevesom, den Bäumen die Wipfel abstutzen; prismoditi si lase, sich die Haare ansengen; pripreti vrata, eig. die Thüre ein wenig zumachen, anlehnen.
1529. priblískati, -am, vb. pf. heranblitzen, M., Z.
1530. pridẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad prideliti, nk.
1531. pridomíšljati se, -am se, vb. impf. ad pridomisliti se, Cig. (T.).
1532. pridŕčati, -ím, vb. pf. gleitend, glitschend herankommen: sani so pridrčale; anrollen (tudi o vozu): voz je pridrčal, Cig.
1533. pridȓkati, -am, vb. pf. glitschend herankommen, Z.; — angerannt kommen, M.; konjiki pridrkajo, Navr. (Let.).
1534. pridȓsati, -am, vb. pf. glitschend, schleifend herankommen.
1535. priglȃsba, f. die Alliteration, Cig.
1536. príglavica, f. die Unannehmlichkeit, die Fatalität, das Malheur, Rib.- Mik., C.; — prim. preglavica.
1537. prihòd, -hǫ́da, m. 1) die Ankunft; p. vojakov, ladje; kakov prihod smo k vam imeli? Dalm.; p. Gospodov; — solnčni p., der Sonnenaufgang, C.; — 2) die Zukunft: na p., in Zukunft, C.; — 3) der Ertrag (eines Ackers), Cig.; — die Rente, Cig. (T.); zemljiščni p., die Grundrente, Cig. (T.); — 4) der Zugang, Cig.; prihod do gozda je zelo težaven, ker so od vseh plati strmine, Ig (Dol.); — 5) der Ankömmling, Trub., Mik.; — tudi: príhod, Valj. (Rad).
1538. prihúliv, adv. ( part. praet.) in gebückter Stellung: p. hoditi, Lašče- Erj. (Torb.); p. sedeti, Vrt.; — prim. prihuliti se.
1539. prijáteljiti, -ȃteljim, vb. impf. befreunden: p. koga s kom, Cig.; p. se s kom, jemandes Freund werden, ihn Freund heißen, (-tliti) Cig.
1540. prikəljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad prikeliti, Z.
1541. prilı̑mati, -am, vb. pf. = prikeliti, priklejiti, anleimen.
1542. prilívati, -am, vb. impf. ad priliti; dazugießen.
1543. priməkníti, -máknem, vb. pf. dazurücken, her-, hinrücken; stol k mizi p.; — annähern ( math.), Cig. (T.); — noch dazu geben (beim Handeln): koliko boste še primeknili? — p. se, zurücken ( intr.); primakni se bliže! rücke näher!
1544. primiljeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ad primiliti se; hofieren, Cig.
1545. primíšljati, -am, vb. impf. ad primisliti, Mur.
1546. priporǫ́čən, -čna, adj. empfehlenswert: priporočna molitev, Cv.
1547. priseljeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ad priseliti se, Jan.
1548. prisiljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad prisiliti, Jan. (H.).
1549. prismúčati, -ím, vb. pf. (auf einem Schlitten) angefahren kommen, Z.; — herangeschlüpft oder herangeschlichen kommen, C., Slom.
1550. prismúkati, -kam, -čem, vb. pf. = prismučati; auf einem Schlitten angefahren kommen, Z.; — schleichend herankommen, Volk.
1551. prišúkniti, -šȗknem, vb. pf. abstutzen: hlod p., Cig.; ( nam. prišču-: prim. ošukati, ošuliti).
1552. pritę́zati, -tę̑zam, vb. impf. = pritegati; zusetzen: veter krepkeje priteza, Vrt.; — molitvi p., ins Gebet einstimmen, Zora; — einräumen: p. komu kaj, DZ.; ne pritezajo se oprostitve, DZ.
1553. pritółkati, -am, vb. pf. = prisiliti, Vas Krn- Erj. (Torb.).
1554. pritǫ̑žba, f. die Beschwerde; — der Recurs: p. na odlok, der Recurs gegen einen Bescheid, DZ.; pritožbo na kak ukrep položiti k politični oblasti, den Recurs gegen eine Entscheidung an die politische Behörde ergreifen, Levst. (Pril.); pritožba gre k okrajnemu oblastvu, teče do občinskega odbora, Levst. (Nauk); pritožbe zarad ničnosti se poprijeti, die Nichtigkeitsbeschwerde ergreifen, DZ.
1555. privoljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad privoliti.
1556. privȓžək, -žka, m. 1) die Zugabe, die Daraufgabe, die Zuwage, Cig., Jan., C.; der Zuschuss, DZ.; vojaški p., der Militärzuschuss, DZ.; der Zusatz, Cig.; — der Beisatz ( z. B. bei einem Gerede), C.; — 2) der Spitzname, Ist.
1557. privzę́ti, -vzámem, vb. pf. dazu-, hinzunehmen; p. koga na pomoč, Cig., DZ., Levst. (Nauk); p. vojakov, Truppen an sich ziehen, Cig.; — einbeziehen, Cig., Jan.; v molitev p., ins Gebet einschließen, Cig.; — einverleiben, Jan.; — nachholen, Jan.
1558. prı̑žast, adj. gestreift, gefleckt, Cig., C., Bes.; mit Flecken beschmutzt, Levst. (Rok.); prižast otrok ( n. pr., kadar je borovnice jedel), Javor pri Litiji.
1559. propádati, -pȃdam, vb. impf. ad propasti; 1) durchfallen: pri volitvah p., Cig., nk.; — 2) im Verfall begriffen sein, nk.
1560. proporcijonālnost, f. sorazmernost, die Proportionalität, Cig. (T.).
1561. prósiti, prǫ́sim, vb. impf. 1) bitten; milo p., flehentlich bitten; ponižno p., demüthig bitten; p. koga kake reči; tega prosim od vas, Npr.- Erj. (Torb.); p. daru božjega, Npes.- Mik.; odpusta p., um Urlaub bitten, Levst. ( LjZv.); kake službe p., Cig.; po svetu kruha p., betteln; tudi: p. za kaj, "um" etwas bitten (po nem.); odpuščenja, za odpuščenje (odpuščanje, Cig.) p., um Verzeihung bitten; = za zamero p. (to je: p., da bi ne zameril, Cig.); p., da bi kdo kaj storil; p. za koga, für jemanden eine Fürbitte einlegen; bodi prošen! sei gebeten! C.; kdor kak zadržek ve, nam ga je prošen razodeti (wird gebeten), Met.; — zur Arbeit bitten: pojdi delavcev, težakov prosit! — werben: Dajte, dajte, mati, hčerko, Ker možje jo prosijo, Npes.-K.; — Bitten, Wünsche für jemanden aussprechen: p. komu česa (kaj): smrti si p., BlKr.; Boste sreče nam prosili, Npes.-K.; nam vso dobroto prose in žele, Krelj; Lysias prosi Judom srečo, (entbietet den Juden seinen Gruß), Dalm.; začno mu prositi zdravje: bodi zdrav, ti judovski kralj! Trub.; dobro komu p. od Boga, C.; — 2) p. se, mittelst eines Gesuches bitten: p. se kam, proč, C.; p. se od vojaščine, um Befreiung vom Militärdienst bitten, Levst. (Nauk); tudi: p. si česa, Levst. (Podk.); — 3) verlangen: Bog bode račun prosil, C.; luknja (v strehi) krovca prosi, Jurč.
1562. prosọ̑, n. 1) die Hirse (panicum miliaceum); p. pred kresom spi, po kresu pa kipi, C.; morsko p., der Steinsame (lithospermum officinale), Tuš. (R.); — ptičje p., die Vogelhirse, das Perlenkraut (lithospermum arvense), Cig.; tudi: der Wasserdost (eupatorium cannabinum), Josch; — p. device Marije, das Zittergras (briza media), Tuš. (R.), Vrt.; — 2) die Schweinsfinnen, C.; — 3) svinčeno p., der Vogeldunst, Cig.
1563. próstor, -ǫ́ra, m. der Raum, der Platz; tu ni prostora za toliko ljudi; nisem več prostora dobil, ich habe keinen Platz mehr bekommen; tu bi bil lep p. za hišo; veliko prostora vzeti (jemati), viel Raum einnehmen; — prostora dati čemu, stattgeben, Cig. (T.); — die Räumlichkeit, die Localität, nk.
1564. pȓstəc, -stca, m. dem. prst; 1) das Fingerchen; — 2) prstci, die Weinrebenranken, Z.; — 3) morski p., neka školjka: die Meerdattel oder Steindattel (lithodomus dactylus), Erj. (Ž.); — 4) der Keulenschwamm (clavaria flava), SlGor.- C.; — babji p., der Fingerhut (digitalis ferruginea), Medv. (Rok.); rdeči babji p., der rothe Fingerhut, die Waldschelle (digitalis purpurea), Cig., M.; — pl. prst(e)ci, der Mauerpfeffer (sedum acre), C.; prstci dev. Marije, das Fingerkraut (potentilla), C.
1565. prvostółən, -łna, adj. Metropolitan-: prvostǫ̑łna cerkev, nk.
1566. prvostǫ̑łnik, m. der Metropolit, der Primas, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — stsl.
1567. prvótnost, f. die Ursprünglichkeit, die Originalität, Cig., Jan., nk.
1568. prvotvǫ́rnost, f. die Originalität, Cig. (T.).
1569. puhloȗmje, n. der Flitterwitz, Cig.
1570. puhtẹ́ti, -ím, vb. impf. in Gestalt eines Dunstes o. Duftes entströmen, dunsten, duften; vse puhti iz njega, tako je vroč; vročina od peči puhti, Levst. (Rok.); smrad ali vonjava puhti iz česa; — ( fig.) puhti k tebi, o Bog, naj naša molitev, Ravn.- Valj. (Rad); — stark athmen: prsi puhtijo, Dol.; — cvetlice puhtijo (hauchen Düfte aus), Cig., Jan.; — p. kam, irgendwohin eilen, Z.
1571. pȗška, f. 1) die Flinte, das Schießgewehr, Mur., Cig., Jan., nk.; p. iglenica (na iglo), das Zündnadelgewehr, Jan. (H.); p. vetrenjača (vetrovka), die Windbüchse, Jan. (H.); ročna p., das Handgewehr, Cig.; spraviti koga pod puško, jemanden zum Militär bringen, Erj. (Izb. sp.); puška odnaša (schlägt ab), Cig.; puško zadelati, eine Büchse besprechen, dass sie versagt, Cig.; — 2) die Radbüchse, Cig.; — prim. pukša.
1572. 2. rȃj, m. = ples, der Tanz, Mur., Cig., Jan., Kor., Gor.; imajo njegovo ime hvaliti v rajih, Dalm.; visoki r., der Gailthaler Nationaltanz; Stoje tri lipe zelene: Pod prvo konj'če stavijo, Na raj se brhk' oblačijo, Pod drugo raj predavajo, Pod tretjo krogle rajajo, Npes.-K.; — prim. srvn. reie, der Reigen, Mik. (Et.).
1573. rájtati, -am, vb. impf. 1) = računati; — 2) = misliti; kaj rajtaš? = kaj misliš? Celovška ok.; gedenken: jutri rajtam v mesto iti; — 3) r. se, sich besprechen, Mur., vzhŠt.- Kres; — prim. bav. raiten.
1574. rána, f. die Wunde; rano celiti, eine Wunde heilen; rana se celi, die Wunde heilt; — za pet ran božjih! = um Gottes willen; za pet krvavih ran! Cig.
1575. ràz, I. praep. c. acc. = z, s c. gen. von — herab, von — weg; Je pa rinčica padla Raz mizo na tla, Npes.-Schein.; raz brdo priti, vom Hügel herabkommen, raz vrh proso nositi, raz drevo pasti, raz mizo vzeti, raz konja pasti, stopiti, Mik.; dere se, ko bi jermene razenj rezali, er schreit, als ob man Riemen von ihm herabschnitte, Mik.; gre meso razenj, ko perje raz starega orla, Mik.; pastirci, tecite raz polje! Mik.; raz sebe = narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.); brati raz bukve, Polj.; (napačno c. gen.; raz života, Ravn.; nam. raz tudi: z (s) c. acc.: padel je z mizo, z Belo, z Visoko priti [redkeje: z Visokega], Gor.- Mik. (V. Gr. IV. 441.)); — II. praef. znači 1) ločitev (v raznih obzirih), pos. taka, da se dejanje vrši v razne meri ali na raznih mestih: auseinander-, auf-, entzwei-, zer-; razvezati, razodeti, razkriti, razporočiti, razveljaviti; razgnati, raziti se, razdati, razbiti, raztrgati; — 2) razširitev, razmnožitev, okrepčanje: er-; razbliniti, razvaljati; razbeliti, razgreti, razveseliti, razsrditi; — 3) začetek dejanja: razjokati se; — (pred samostalniki: Ex-: razkralj, nk.).
1576. razcẹ̀p, -cẹ́pa, m. 1) der Spalt, der Schlitz, Mur., Cig., Jan.; podolžni r., die Längsspalte, Šol.; — 2) ( fig.) die Spaltung, die Trennung, Cig. (T.), C.
1577. razcẹ̑pək, -pka, m. 1) der Spalt, der Schlitz ( z. B. bei der Schreibfeder), Jan., Let.; — 2) ( fig.) die Spaltung, C.
1578. razdẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razdeliti; zertheilen, eintheilen, vertheilen.
1579. razgáljati, -am, vb. impf. ad razgaliti; entblößen.
1580. razgaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razgaliti.
1581. razgę́gati, -am, vb. pf. = razgaliti, Z., Trst. (Let.).
1582. razkobaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razkobaliti, Jan. (H.).
1583. razlíjati, -am, vb. impf. ad razliti, = razlivati.
1584. razlívati, -am, vb. impf. ad razliti.
1585. razmàh, -máha, m. die Schwingungsweite, die Amplitude ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Žnid., LjZv.; dober r. imeti, gut auswerfen (vom Perpendikel), Cig.
1586. razmáljati, -am, vb. impf. ad razmaliti; zerkleinern, Cig.; r. kruh med otroke, Brot in kleinen Stücken unter Kinder austheilen, Cig.; — r. se, sich verkrümeln, Cig.
1587. razmę́riti, -mę̑rim, vb. pf. abmessen, ausmessen; gozde r. in razdeliti, Jurč.; r. davke, die Steuern bemessen, DZ.
1588. razmíšljati, -am, vb. impf. ad razmisliti; nachdenken, überlegen, erwägen, Cig., Jan., Trub.- Mik., nk.
1589. razpaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razpaliti, Cig., Jan.
1590. razpisílọ, n. 1) die Ausschreibung, der Concurs, Nov., DZ.; — po razpisilu podeliti, im Wege des Concurses ertheilen, DZ.; — 2) die Verlassabhandlung, jvzhŠt.- Svet. (Rok.).
1591. razpolǫ́žnost, f. die Verfügbarkeit, die Disponibilität, Jan. (H.).
1592. razpòr, *** -póra, m. 1) die klaffende Öffnung, die Spalte, der Schlitz, Mur., Mik.; — der Erdschlund, Jan. (H.); — 2) der Zwiespalt, der Zwist, der Streit, Cig., Jan., Mik., nk.
1593. razpọ̑rəc, -rca, m. der Schlitz, Cig., Jan., DZ.
1594. razpọ̑rək, -rka, m. der Riss (nach der Naht), GBrda; mašiti razporke in luknje po obleki, Cv.; — der Schlitz, Mik.; jopič z razporkom, Zora; r. pri srajcah, Bes.; — eine klaffende Öffnung, die Spalte, Mur., Mik.; die Kluft: Izraelci se po gorah v jame in razporke otmejo, Ravn.
1595. razpráti, -pórjem, (-pǫ́rjem), vb. pf. auftrennen, Hip. (Orb.); mreža na strani uže malo razprana, Levst. (Zb. sp.); aufschlitzen, Šol.; zerreißen, Vrt.; Jakob razporje oblačila po sebi, Ravn.; medved mu hlače vse razporje, Glas.; r. si grlo, Erj. (Izb. sp.); — aufschneiden, Jan. (H.); — r. se, zerspringen, zerplatzen, Jan. (H.).
1596. razpredẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razpredeliti, Jan. (H.).
1597. razstrı̑žək, -žka, m. der mit der Schere ausgeführte Schlitz, Cig.
1598. razsvẹtljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razsvetliti.
1599. raztrohnjáti, -ȃm, vb. pf. zersplittern, unnütz anwenden, verzetteln, Cig.
1600. razveseljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razveseliti; erfreuen, ergötzen; — erheitern; vino razveseljuje človeško srce.

   901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani