lit (1.401-1.500)

1401. parálọ, n. 1) das Trennmesser, Cig.; — 2) das Schlitzeisen, das Driet (bei den Sammtwebern), Cig.
1402. pȃranje, n. das Schlitzen, das Auftrennen; — die Section, DZ., C.; p. živali, die Zootomie, Cig.
1403. pȃrati, -am, vb. impf. auftrennen; suknjo parati; — p. se, aufgehen (von der Naht); — schlitzen: trebuh p.; — secieren, obducieren, Cig., C.
1404. partitīvən, -vna, adj. delen, delitven, partitiv Cig. (T.).
1405. pəklẹ́ti, -ím, vb. impf. = pekliti, Dol.- Levst. ( LjZv. I. 36.).
1406. pẹ́na, f. 1) der Schaum; nav. pl. pene; pene se mu cedijo iz ust; pene pobrati z juhe, die Suppe abschäumen; — 2) zlata p., zu dünnen, zarten Blättchen geschlagenes Gold, dünnes Blattgold, der Goldschaum; — das Musivgold, Cig. (T.); — steklena p., die Glasgalle, Cig.; — morska p., der Meerschaum (talcum lithomarga), Cig., Jan., DZ., nk.; — kremenita p., die Kieselguhr, DZ.
1407. pérta, f. neki ženski demon, s katerim strašijo otroke; perta ima sekiro in hodi na dan po sv. treh kraljih, Bolc- Erj. (Torb.); perte, na Bolškem pos. v Trenti = vesne, ki hodijo o sv. treh kraljih blago in hudo delit, Slovan (1884. 303.); ("to je nemška Berchta: znana je po Gorenjskem, dolu do Tržiča, koder jo imenujejo pehtro ali pehtro-babo", Erj. [Torb.]).
1408. péta, f. 1) die Ferse; od glave do pete, vom Kopf bis zur Ferse; biti komu za petami, jemandem auf dem Fuße nachfolgen; tuja vrata naju bodo po petah tolkla, = in der Fremde wird man uns zur Thüre hinausjagen, Glas.; kaj si mi vedno za petami! na pete se komu obesiti, fortwährend hinter jemandem her sein, ihm auf dem Fuße nachfolgen, Cig.; kdor nima v glavi, mora imeti v petah (reče se, kadar kdo mora nazaj iti po kako pozabljeno reč); pete odnesti, entrinnen, entkommen; = p. unesti, umekniti, Cig.; pete je pobral v nevarnosti, Jurč.; pete pokazati, den Rücken kehren, fliehen, Jan.; biti komu na pete, jemandem hart zusetzen, ihn hetzen, Cig.; potrebno je, kakor trn v peti = es ist nicht nothwendig, es ist schädlich, Mur.; — 2) der Absatz am Schuh; — das Hackenstück (die Ferse) am Strumpf; — 3) der Drehzapfen an einer Thüre, C., Cig. (T.); — tudi: die Vertiefung, in der sich ein Zapfen dreht, Lašče- Levst. (Rok.); — 4) der Sensenkiel, der Sensennagel, Cig.; — 5) das hintere Ende der Schlittenkufe, Poh.; — 6) pete = vznožje, der untere Theil des Bettes, wo man mit den Füßen ruht, C.; — 7) tramova p., das hervorragende Ende eines Balkens, der Balkenkopf, Cig.; — 8) plugova p., die Pflugschleife, C.; — tudi: die Pflugsohle, Jan. (H.); — 9) der Kolbenschuh am Gewehre, Jan. (H.); — 10) p. kruha, ein Keil Brot, SlN.- C., Zora; — 11) babje pete, eine Art Schwamm, vzhŠt.- C.; — gen. nav. petę̑.
1409. pisȃnje, n. 1) das Schreiben; p. zemljiške knjige, die Grundbuchführung, Cig.; p. s črkami, die Buchstabenschrift, Cig.; p. v podobah, die Bilderschrift, Cig. (T.); — der Stil: človek je tak, kakršno je njegovo pisanje, Zv.; — p. tkanin, die Tuchdruckerei, DZ.; — 2) das Geschriebene, die Schrift; na pisanje dovoliti, eine schriftliche Erlaubnis ertheilen, Jurč.; priloženo p., beiliegende Schrift, Cig.; Schriftwerke: kmetje berejo Novice in drugo pisanje, Levst. (Zb. sp.); — tudi: písanje, na vzhodu.
1410. pisəmnọ̑st, f. = literatura, LjZv.
1411. pismę̑nski, adj. schriftlich, M.; — literarisch, Cig.
1412. pismę̑nstvən, -tvəna, adj. = literaren, Cig., Nov.- C.
1413. pismę̑nstvọ, n. das Schriftwesen, das Schriftenthum, Jan., Cig. (T.); — die Literatur, Cig., Jan.
1414. pízda, f. 1) die weibliche Scham; — 2) (preprosta psovka): der Feigling; — 3) der Hosenschlitz: hlače na pizdo, Dol.
1415. pláča, f. der Dienstlohn, der Sold, das Gehalt; koliko imaš plače na leto, na mesec? vojaška plača, der Militärsold, die Militärgage.
1416. 2. plẹnı̑vəc, -vca, m. plenivci, Phyllite, Erj. (Min.); — prim. pleniv.
1417. pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.- Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče- Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.- Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.- Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.- Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.- Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.- Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.- Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.- Met.- Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.- Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.- Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
1418. poblískati se, -a se, vb. pf. ein wenig blitzen: včasi se pobliska, Z.
1419. poblískniti se, -blı̑skne se, vb. pf. ein wenig aufblitzen, nk.
1420. pobliskováti se, -ȗje se, vb. impf. öfters ein wenig aufblitzen, Z.
1421. pobǫ̑jnik, m. 1) der Raufbold (kdor rad pobojev išče), Bes.; — 2) der Todtschläger, M.; ( der Mörder, Jan.); pobojnik se izgovarja, da jeza ga je zgrabila, Jsvkr.; kaj smo sami pobojniki, ka-li? Jurč.
1422. pobǫ́žən, -žna, adj. fromm; pobožni ljudje; pobožno živeti; — andächtig; pobožno moliti.
1423. pǫ́čiti, pǫ̑čim, vb. pf. 1) krachen, knallen; puška je počila; z bičem p.; = ustreliti: zajca p., LjZv., Dol.; — počil je glas, es ist das Gerücht aufgetaucht, Cig., Jan., Nov., nk.; — 2) einen Schlag versetzen: p. koga za uho, po ustih; — p. se s kom, aneinander gerathen, eine Schlacht liefern, Jan.; — 3) bersten, springen, platzen; obroč, lonec, mehur poči; kupica je počila, das Glas bekam einen Sprung; struna je počila, die Saite ist gesprungen; — popek poči, die Knospe geht auf, Cig.; človek bi od smeha počil, man könnte vor Lachen bersten; srce mi hoče p., das Herz will mir springen, Cig.; počen, gesprungen, geborsten; lonec, zvon je p., der Topf, die Glocke hat einen Sprung; ima glas kakor p. lonec; za to ne dam počenega groša; — 4) einen Leibesbruch bekommen, Cig.; počen je, er hat einen Bruch, Cig., Kr.
1424. podẹlávati, -am, vb. impf. ad podelati; verarbeiten; železo v zlitke p. (zainen), Cig.; — snope p., die Garben in die Harfe hängen, Notr.
1425. podẹ́lja, f. = podelitev, die Ertheilung, C.
1426. podẹljávati, -am, vb. impf. ad podeliti; Gaben austheilen: radi davajo in podeljavajo, ogr.- Valj. (Rad); — verleihen: moč, katero podeljava Bog, ogr.- Valj. (Rad).
1427. podẹljénje, n. = podelitev.
1428. podẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podeliti; mittheilen, Cig.; — ertheilen, verleihen.
1429. podlíjati, -am, vb. impf. ad podliti; untergießen, Mur., Cig.
1430. podlívati, -am, vb. impf. ad podliti, Z., Dol.
1431. podmájiti se, -im se, vb. pf. sich ducken, Cig.; podmajen, tückisch, Cig.; (potmajena, die Muckerin, Cig.); podmajeno gledati, finster blicken, C.; — prim. podmuliti se, podmuriti se.
1432. podmulàt, -áta, adj. = podmuljen: podmulato gledati, C.; — prim. podmuliti se.
1433. podpáljati, -am, vb. impf. ad podpaliti, Jan. (H.).
1434. podpaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podpaliti.
1435. podŕčati, -ím, vb. pf. ein wenig dahin rutschen; v mesto podrčim na saneh, ich werde auf dem Schlitten in die Stadt dahinrutschen.
1436. podȓsati se, -sam, -šem se, vb. pf. ein wenig glitschen.
1437. podrsẹ́ti, -ím, vb. pf. dahinglitschen: navzdol p., Jurč.
1438. podŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. 1) streichen: klinček p., ein Zündhölzchen streichen, Z.; — 2) p. se, dahinglitschen, vzhŠt.
1439. podslǫ̑mba, f. die Stütze, der Tragbalken, Jan.; — die Grundlage, der Rückhalt, Cig., Jan., Nov., nk.; prava podslomba molitve je mrtviti samega sebe, Burg.; pritožba ni brez podslombe (ist nicht unbegründet), DZ.
1440. podváljati, -am, vb. pf. = podvaliti, Z., jvzhŠt.
1441. podvaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podvaliti, podvaljati, Z.
1442. podžínjati, -am, vb. impf. ad podžeti; 1) das Gras o. das Unkraut unterschneiden ( z. B. im Weingarten): kedaj boste podžinjali? jvzhŠt.; — 2) (das Getreide) schröpfen, Cig., Jan.
1443. poglavȃrstvọ, n. die Würde oder das Amt eines Oberhauptes, Häuptlings, die oberste Behörde; politično deželno p., die politische Landesbehörde, DZ.
1444. poglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) die Augen aufthun; — einen Blick thun; debelo p., die Augen aufreißen oder aufsperren; temno p., eine finstere Miene machen; p. kam, skozi okno, kvišku, v stran; p. na koga, kaj, den Blick nach jemandem, nach etwas richten; na uro p.; p. po mestu, sich in der Stadt umsehen; p. po sobi, das Zimmer durchblicken; p. po živini, beim Vieh nachsehen; na vse kraje p.; p. v knjigo; če prav pogledamo, im Grunde genommen, Cig.; — p. koga, kaj, anblicken, ansehen; po strani p. koga, jemanden schief ansehen; grdo, jezno p. koga, finster, zornig ansehen; p. koga kakor hudo vreme, jemanden anblitzen, Cig.; s koncem p. koga, scharf ins Auge fassen, Cig.; — p. česa, einen Blick auf etwas werfen: solnca poglej! Ravn.- Mik.; pogledajte mojih rok in mojih nog, Krelj; pogledajte lilij na polju, Krelj; Ran pogledaj moje glave, Npes.-K.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 487., 493.)); — 2) hervorgucken, zum Vorschein kommen: ogenj je iz strehe pogledal, Z.; izderi komarju nogo, in čreva ven pogledajo, Z., jvzhŠt.
1445. pohvaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad pohvaliti.
1446. pojẹ́dən, -dna, adj. 1) gerne essend, esssüchtig, Z.; — 2) nach dem Essen stattfindend: pojẹ̑dna molitev, Z.
1447. 2. pòł, póla, m. 1) die Schöpfschaufel (um aus dem Schiffe das Wasser damit zu schaufeln), V.-Cig.; s polom poljejo vodo iz čolna, Šmartno pri Litiji- Štrek. (LjZv.); — 2) die Futterschwinge, Cig.
1448. poletáš, m. der hochfliegende Flugfisch (exocoetus volitans), Erj. (Ž.).
1449. polẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) = paliti se, gesengt werden, C.; nekaj na peči poli, kruh v peči poli, C.; — 2) lichterloh brennen, C.; flackern, flammen, Cig.; plamen poli, Cig.
1450. políjati, -am, vb. impf. ad politi, = polivati, Mur., Cig.
1451. polívati, -am, vb. impf. ad politi; begießen, übergießen; svinje z vodo p.
1452. polojíti, -ím, vb. pf. mit Unschlitt beschmieren, Jan. (H.).
1453. polovičávati, -am, vb. impf. fortgesetzt halbieren: polovičavan liter, fortgesetzte Halbierungen des Liters, DZ.
1454. połzgáča, f. der Schlittschuh, Št.- Cig.
1455. połzgálọ, n. der Eisfahrschlitten, C.
1456. pomȃljati, -am, vb. impf. ad pomoliti; 1) hervorrecken, hervorstrecken; jezik p., C.; roke p. komu, jemandem die Hände entgegenstrecken, Jan., C.; — p. se, zum Vorschein kommen, auftauchen, hervorgucken, Cig. (T.); zeleni vrti se izmed hiš pomaljajo, Navr. (Let.); — 2) ragen: jezik pomalja v ustno duplino, Erj. (Som.).
1457. pomíranje, n. das Dahinsterben, das Aussterben, Cig., M., Štrek.; — die Sterblichkeit (Mortalität), Cig. (T.).
1458. pomíšljati, -am, vb. impf. ad pomisliti; 1) bedenken; (im Geiste) betrachten, C.; — p. kaj, sich etwas vorstellen, Cig. (T.); p. si (se), sich besinnen, Bedenken tragen, Cig.; — p. se nad dobroto le-te ali one stare navade, Jap. (Prid.); kaj se pomišljate? Str.; — 2) p. se, brunften (von der Kuh): krava se pomišlja, Cig., C., Gor., Notr.
1459. pomladováti, -ȗjem, vb. impf. den Frühling zubringen, Z., SlN.; den Frühling genießen, feiern: kos, drozeg, — jaglec in pljučnik, vse je pomladovalo, Let.; Kaj ne? bi pomladovali? Hruš'co do hruš'ce zmajali? Vod. (Pes.).
1460. pomòr, -mǫ́ra, m. das Sterben, die starke Sterblichkeit; bil je hud pomor; p. in glad; — die Mortalität, Cig. (T.); poprečne številke za pomor, Zv.; — tudi: pómor, -mǫ́ra, Valj. (Rad), jvzhŠt.
1461. pomostnína, f. die obere Brückenausstattung: vsa p. bo iz litega železa, Bes.
1462. ponújanəc, -nca, m. kdor se ponuja, n. pr. pri kaki volitvi, der Wahlbewerber, Cig.
1463. ponújati, -am, vb. impf. ad ponuditi; anbieten, antragen, kruha, piti p. komu, blago p.; bieten, zu zahlen bereit sein; sto goldinarjev p. za junca; — p. se, sich erbieten, sich antragen; p. se za hlapca, za poslanca; — p. komu besedo = siliti ga, da izpregovori, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — tudi: p. koga, Levst. (Zb. sp.); p. koga z jedjo, jemanden zum Essen nöthigen, Cig.; — p. koga s svinjskim pastirjem, jemandem den Schweinehirtendienst anbieten, Pjk. (Črt.).
1464. popáljati, -am, vb. impf. ad 1. popaliti, Jan. (H.).
1465. popíti, -píjem, vb. pf. nach und nach austrinken, auftrinken, zusammentrinken; mnogo vina se je pri svatovščini popilo; ostanke iz kupic p.; dva litra vina na dan p.; kdor veliko pije, malo popije, = wer viel trinkt, trinkt nicht lange, Mur.; — verrauchen: ves tobak p., Cig.; — aufsaugen: papir je tinto popil; zemlja je vodo popila; — da bi ga črni murin popil! (kletvica), = wäre er schon, wo der Pfeffer wächst! Cig.
1466. pǫ̑pkarica, f. 1) die Hebamme ( zaničlj.), Z., Polj.; — 2) das Nabelschnurmesser, Cig.; die Nabelschnurschere, DZ.; — ein sehr einfaches Taschenmesser (mit hölz. Griff), der Taschenveitel, M., Notr., Dol.; — 3) eine Art Steinbrech (saxifraga tridactylites), Medv. (Rok.).
1467. popółzniti, -pȏłznem, vb. pf. ausglitschen, Meg., Dict., Z., Mik., Trub.- Let.
1468. popustíti, -ím, vb. pf. 1) nacheinander verlassen: mladiči so gnezdo popustili; — 2) fahren lassen, Cig.; p. konju brzdo, dem Pferde den Zügel schießen lassen o. verhängen, Cig.; — stehen lassen, verlassen; vse popustiti in pobegniti, Kast.- Valj. (Rad); pastir popusti ovčice, Škrb.- Valj. (Rad); — aufgeben: obsedbo p., Cig.; p. tožbo, von der Klage abstehen, Cig.; psi popustijo sled, zver, die Hunde verlassen die Fährte, das Wild, Cig.; p. greh, das Böse lassen, Cig.; p. molitev, Škrb.- Valj. (Rad); Popusti posvetno rabo Orglarček in gre v puščavo, Preš.; — 3) nachlassen, nachgeben; žrebelj je popustil (= ne drži več), Dol.; mraz je popustil, Cig.; p. od cene, am Preise nachlassen, Cig.; Rabatt geben, rabattieren, Cig. (T.).
1469. porazdẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad porazdeliti; auftheilen, Cig.
1470. 2. poroštvę̑n, adj. poroštveno oblačilo, das Brautkleid, Litija ( Kr.)- Levst. (Rok.).
1471. posȃmeznost, f. die Individualität, Cig. (T.); — die Einzelnheit, Mur., Cig., Jan., nk.; — pl. posameznosti, das Detail, C., nk.
1472. posę̑bnost, f. die Besonderheit, die Eigenthümlichkeit, die Eigenheit; to ni nikakršna posebnost! das ist nichts Besonderes! — die Individualität, Cig. (T.), Vest.
1473. posẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) die Aussaat bestellen: ali ste že posejali? — 2) aussäen, anbauen; 10 vaganov pšenice p., Cig.; — posejana ruda, angeflogenes Erz, Cig.; — 3) = obsejati, besäen, Cig., Gor.
1474. posẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. 1) nacheinander sich setzen; ko so bili vsi za mizo posedli, začel je gospodar moliti; gospodi ne pride na misel posesti v voz, Zv.; — 2) p. se, sich senken: zemlja se je posedla, Z.; sneg se je posedel, der Schnee ist niederer geworden, SlN.; — posede se ilovična krogla, ko jo posadiš mehko na lončarsko vreteno (plattet sich ab), Vest.; — 3) durch Sitzen einnehmen, besetzen: posedenih je bilo šest voz, Jurč.; — p. kaj, in Besitz nehmen, Besitz ergreifen von etwas, Cig., nk.; deželo p., Trub., Dalm.; vstani in posedi vinograd, Dalm.; večno življenje p., Krelj.
1475. posẹ̑stnica, f. die Besitzerin; — die Realitätenbesitzerin, Jan., nk.; — hišna p., die Hausbesitzerin.
1476. posẹ̑stnik, m. der Besitzer; upravičeni p., der rechtliche Besitzer, Nov.; — der Realitätenbesitzer, Cig., Jan., nk.
1477. posẹ̑stvọ, n. das Besitzthum, die Realität, das Gut; opuščeno p., verlassenes Gut; občinsko p., das Gemeindegut; kronska posestva, die Krondomänen, Cig., Jan.; — (iz: posẹ̑dstvọ).
1478. posiljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad posiliti.
1479. poslovániti, -ȃnim, vb. pf. slavisieren, Cig., Jan.; — p. se, die slavische Nationalität annehmen, Navr. (Let.).
1480. poslúhniti, -slȗhnem, vb. pf. Gehör geben, erhören, Folge leisten, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; hlapec posluhne, dasi ne prerad, Navr. (Let.); p. koga, molitev, glas, tožbo, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
1481. posmə̀kniti, -smə̀knem, vb. pf. 1) streifen, C.; mit dem Pfluge den Boden nur schwach verwunden, C.; — 2) p. in: p. se, ausgleiten, ausglitschen, Mur., vzhŠt.; — prim. posmukniti.
1482. posmùk, -smúka, m. das Abglitschen: sani se v posmuke zaganjajo, C.
1483. pospółzkati se, -am se, vb. pf. ausglitschen, Mur.
1484. postávljenje, n. die Aufstellung, die Bestellung; die Versetzung: p. v prejšnji stan, restitutio in integrum, die Rehabilitation, Cig.; — die Einsetzung, Cig.; — die Stellung, die Position, Cig.; — postavljenjè, ogr.- Valj. (Rad).
1485. postávnost, f. 1) die Stattlichkeit; — 2) die Gesetzlichkeit, die Legalität.
1486. postəklíniti, -ı̑nim, vb. pf. = postekliti, Cig.
1487. postəkljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad postekliti, Cig.
1488. postǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. einige Schritte machen, hintreten: sedite, da molit postopim, Ravn.
1489. potopı̑sje, n. coll. die Reisebeschreibungsliteratur, Cig., nk.
1490. potújčiti, -im, vb. pf. der eigenen Nation fremd machen, entnationalisieren, Cig., Jan., nk.; p. se, der eigenen Nation sich entfremden, entnationalisiert werden, eine fremde Nationalität annehmen, Cig., Jan., nk.
1491. 1. pováditi, -vȃdim, vb. pf. p. koga = razžaliti, C.; — p. se = svaditi se, sich zerzanken, in Streit gerathen, ogr.- C.
1492. poveljnı̑štvọ, n. die Befehlshabersstelle, die Commandostelle, DZ.; die Anführung, Jan.; glavno (vojaško) p., das General-(Militär-)Commando, DZ.; divizijsko p., das Divisionstruppencommando, DZ.
1493. poveseljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad poveseliti, Mur., Cig.
1494. povprẹ̑k, adv. = poprek, schräge, überzwerch, Jan. (H.); — durchschnittlich: p. rečeno, durchschnittlich genommen, Nov.; p. zvedeti ceno, Levst. (Nauk); pauschaliter, in Bausch und Bogen, Jan. (H.).
1495. požaljeváti, -ljȗjem, vb. impf. ad požaliti, bedauern, bereuen, Z.
1496. požlabudráti, -ȃm, vb. pf. 1) nacheinander ableiern: svoje coprniške litanije p., Bes.; — 2) ein wenig plauschen oder schwatzen, Z., C.
1497. prámen, m. der einzelne Bestandtheil eines geflochtenen oder gedrehten langen Gegenstandes: der Faden eines Strickes, Cig., Jan., C.; vrv v tri pramene, Svet. (Rok.); das Flechtreis: šiba na tri pramene, C.; der Zopftheil: kita na tri pramene, Z., pri Celju- Mik.; v tri pramene ima kite spletene, Kras; — tkalski prameni, die Weberlitzen, DZ.; — p. svetlobe, ki pada na kaj, das Streiflicht, Cig. (T.).
1498. pràv, adv. recht; p. si storil; p. je tako; p. mu je, es geschieht ihm recht; p. izračunati; prav, le idi! gut, geh nur! p. imaš, du hast recht; = genehm: če ti je prav; — p. biti, passen: suknja mi ni p.; — gehörig, tüchtig; p. natepsti koga; ali ste zopet p. razsajali? — so recht, ganz; p. pod nos pomoliti kaj; p. takšen je kakor brat njegov; p. zares, in vollem Ernste; p. sam, mutterseelenallein; p. nič, ganz und gar nichts; — gerade; p. zdaj; p. o božiču; p. ti si bil; o prav! ja freilich ( iron. = nein), Cig., Polj.; — recht, sehr; p. lep, p. dober, p. malo, p. zgodaj, p. rad; — p. za p., eigentlich, im Grunde; (= za prav, Jan.); — če prav = dasi, obwohl; — imeti svoj prav, seine Berechtigung haben.
1499. prȃvšnost, f. die Richtigkeit, die Normalität, die Billigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.).
1500. pre-, I. adv. ( praef.) 1) pomenja poviševanje: — allzu, zu: premlad, prestar, previsok, prekratek, premalo, prezgodaj; — sehr, überaus; prekrasen, prelep, preljub, presvet; — pred samostalniki: preblato, prelepota, premodrost, premraz, allzugroßer Koth, überausgroße Schönheit etc., Mik. (V. Gr. IV. 237.); — 2) nam. pra-: prebaba, preded; — II. praef. pomenja: 1) premikanje skozi kaj, črez kaj, prek česa: durch-; prebiti (desko), durchschlagen, prebosti, durchbohren, premočiti, durchnässen, preplavati, durchschwimmen; — über-; preskočiti (plot), darüberspringen, überspringen; preplaviti, überschwemmen; — 2) da dejanje ali stanje trpi skozi neki čas in preko nekega časa: durch-, über-; premoliti (cele noči), durchbeten, prečuti, prebedeti, durchwachen, prebiti, prestati, überstehen, prenočiti, übernachten; — 3) premikanje iz kraja v kraj: über-; prepeljati (na brodu), überfahren; preseliti se, überfiedeln; prenesti, übertragen; — 4) premembo: um-; preobleči, umkleiden, previti (otroka), anders einwickeln, prevezati, anders binden, prekrstiti, umtaufen, prestlati, umbetten; — 5) premikanje ob čem in mimo česa: vorüber-; prejti (čas hitro prejde), preteči (ura je pretekla), vorübergehen; über-: preslišati, überhören; — 6) premikanje mimo česa (koga) in še dalje, torej tudi preseganje: über-; prehiteti, überholen, preteči, prerasti, im Laufen, Wachsen übertreffen, premoči, überwinden, prevpiti, überschreien; — 7) da kako dejanje presega mero: über-; preobjesti se, sich zu sehr anessen, sich überessen, prevzdigniti se, etwas zu Schweres heben, sich überheben, pregnati (konje), zu sehr antreiben; — 8) začetek dejanja: pregovoriti, pregledati (navadneje: izpre-).

   901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani