lit (116-215)

116. hvalı̑telj, m. der Lober, der Lobredner, Mur., Jan., nk.; sam svoj h., kajk.- Valj. (Rad).
117. hvalı̑təv, -tve, f. das Lob, die Anpreisung, Jan., ZgD.
118. hváliti, -im, vb. impf. 1) loben, rühmen, preisen; na pretezo h., übermäßig loben, ZgD.; komu kaj hvaliti, jemandem etwas anpreisen, anrühmen; vsaka lisica svoj rep hvali; vsak berač svojo malho hvali, jeder Krämer lobt seine Ware, Npreg.; — lobpreisen: hvalite Gospoda! hvaljen bodi Bog! — h. se s čim, sich einer Sache berühmen; hvali se z dobro glavo, da ima dobro glavo; hvali se, da je imel dobro letino; ne da bi se hvalil, ohne mich zu rühmen; — 2) danken; h. koga za kaj; Boga hvali, da si zdrav, danke Gott, dass du gesund bist; (h. komu za kaj, jemandem wofür Dank wissen, Krelj, ogr.- C.); — h. se komu za kaj, jemandem Dank zollen für etwas, Cig.; vselej se mu tedaj hvalite za vse dobrote, Ravn.
119. izbẹ́liti, -im, vb. pf. 1) ausweißen, fertig weißen; — 2) ausbleichen, Cig.
120. izbúhliti se, -bȗhlim se, vb. impf. sich von innen heraus ausdehnen, anschwellen, Cig.
121. izcẹ́liti, -im, vb. pf. ganz machen: razbito posodo spet i., Dalm.; — auscurieren, heilen (eine Wunde), Mur., Cig., Jan., Dalm.
122. izcmúliti, -im, vb. pf. schmatzend aussaugen: i. hruško, vzhŠt.- C.
123. izcvíliti, -im, vb. pf. erwinseln, Cig.
124. izdebelíti, -im, vb. pf. dick, fett machen, mästen, Cig.
125. izdẹlíti, -ím, vb. pf. mit dem Vertheilen fertig werden, Cig.
126. izdúliti, -im, vb. pf. i. klobuk, den Hut ausfäusten, Cig.
127. izgolíti, -ím, vb. pf. kahl machen, Z.
128. izgúliti, -im, vb. pf. abwetzen, Cig.; i. obleko, Cig.; i. se, sich entfasern, Cig.; — abnützen, abarbeiten, Cig.
129. izjáliti se, -jȃlim se, vb. pf. unfruchtbar werden: krava se je izjalila, Cig.
130. izkalíti se, -ím se, vb. pf. auskeimen: izkaljen kostanj, Nov.
131. izkelíti, -ím, vb. pf. ausleimen, Jan. (H.).
132. izklíti, -klíjem, vb. pf. entkeimen, Cig., C.
133. izkobáliti se, -bȃlim se, vb. pf. = izkobacati se: i. se iz postelje, Dol.
134. izkobíliti se, -bı̑lim se, vb. pf. = izkobaliti se, Dol.
135. izlíliti se, -im se, vb. pf. sich häuten, vzhŠt.
136. izlı̑tək, -tka, m. der Ausguss, C.
137. izlíti, -líjem, vb. pf. 1) ausgießen, weggießen; vino iz kupice i.; — 2) i. se, überlaufen, überströmen, Cig.; Sava se je izlila, ist ausgetreten, Cig.; sich ergießen, Cig.; žolč se mu je izlil, = die Galle läuft ihm über, Cig.; prim. razliti; — 3) i. se, aufhören zu gießen, (zu regnen), ausregnen: izlilo se je, Cig.
138. izlítje, n. das Ausgießen, der Ausguss.
139. izmísliti, -mı̑slim, vb. pf. ersinnen, erdichten, erfinden; i. (si) kaj; to si (si) ti izmislil, das ist deine Erfindung; izmišljen, ersonnen, erdichtet; izmišljene pripovedke; fingiert, Cig. (T.); izmišljeno ime.
140. izmóliti, -mǫ́lim, vb. pf. 1) durch Beten erlangen, erflehen, erbeten; i. komu blagoslov iz nebes, Cig.; — 2) mit dem Beten fertig werden, ausbeten; še enega očenaša nisem mogla i.
141. izmúliti, -im, vb. pf. ausjäten, ausraufen, Cig., C.; — ausgrasen: travnik i., Cig.
142. izobáliti, -ȃlim, vb. pf. niederwerfen, (zob-) C.; — löschen, tilgen: greh i., ogr.- C.; — = prevrniti, BlKr.; i. se, = prevrniti se, BlKr.
143. izǫ́bliti, -ǫ̑blim, vb. pf. abrunden, Cig.
144. izokrǫ́gliti, -krǫ̑glim, vb. pf. ausrunden, abrunden, Cig., Jan.
145. izotlíti, -ím, vb. pf. aushöhlen, C.
146. izpáliti, -im, vb. pf. aussengen, ausfeuern: sod i., Cig.
147. izpíliti, -pı̑lim, vb. pf. 1) ausfeilen, durchfeilen; žago i.; kolesa za ure i., Jap. (Prid.); — pren. i. pesem, Cig.; — 2) izžagati, aussägen, Cig.
148. izpodlíti, -líjem, vb. pf. darunter weggießen: izpodlito mleko = posneto m., Gor.
149. izpodmę́liti, -mę̑lim, vb. pf. = izpodmeliniti: i. se, vom Wasser unterwühlt werden, C.
150. izpodmúliti, -im, vb. pf. darunter wegjäten: travo i. pod trsjem, Z.
151. izpodmúliti se, -im se, vb. pf. eine finstere Miene annehmen: izpodmuljeno (= izpod čela) gledati, Lašče- Levst. (M.); — prim. podmuliti se.
152. izpodvotlíti, -ím, vb. pf. unterhöhlen, Jan. (H.).
153. izpomolíti, -ím, vb. pf. spreizen: i. nogo, Telov.
154. izpremísliti, -mı̑slim, vb. pf. 1) = premisliti, Mur.; izpremišljen, vorbedächtig, discret, Cig., Jan.; vorsätzlich: izpremišljeno ubijanje, C.; — 2) i. se, sich eines andern besinnen, den Entschluss ändern, Cig., Jan., C.
155. izpúliti, -im, vb. pf. durch Raufen herausbringen, ausraufen, ausreißen: lase si i., drevesce s korenino i., auswurzeln, Cig.; komu kaj iz rok i., jemandem etwas aus den Händen entreißen; — iz koga kaj i., jemandem etwas abnöthigen, Cig.
156. izrahlíti, -ím, vb. pf. locker machen, lockern, Jan.
157. izselı̑təv, -tve, f. die Auswanderung, Cig., Jan.
158. izséliti, -sę́lim, vb. pf. die Wohnung, das Domicil ändern machen, ausquartieren, Cig.; — i. se, auswandern, Cig., Jan., Cig. (T.).
159. izselı̑tva, f. = izselitev, C.
160. izsíliti, -sı̑lim, vb. pf. abdringen, abnöthigen, erpressen; nič se ne da iz njega izsiliti, Cig.; i. komu kaj, jemandem etwas abpressen, Cig.
161. izsmolíti, -ím, vb. pf. inwendig mit Pech überziehen, auspichen, austheeren, Cig.
162. izsolíti, -ím, vb. pf. mit dem Salzen fertig werden.
163. izstrẹlíti, -ím, vb. pf. herausschießen, ausschießen; i. kroglo; — i. komu oko, Cig., Jan.; — i. puško, ein Gewehr ausschießen, Cig.; i. se, sich entladen, Cig.
164. izšáliti se, * -im se, vb. pf. aufhören zu scherzen, ausscherzen, Cig.
165. izštevíliti, -ı̑lim, vb. pf. ausrechnen, Cig.
166. iztelíti se, -ím se, vb. pf. 1) = steliti se, abkalben, Cig., C.; — 2) i., aufhören zu kalben, auskalben, Z.; (bolje: i. se).
167. iztúliti, -im, vb. pf. ausheulen; — i. se, sich ausheulen, Cig.
168. izvalíti, -ím, vb. pf. 1) herauswälzen; sod iz kleti i.; i. se, sich wälzend hervorkommen; čreva so se mu izvalila, die Gedärme drangen ihm hervor, Cig.; — 2) ausbrüten; i. se, ausgebrütet werden, (aus dem Ei) auskriechen; koklja je piščance izvalila; piščanci so se izvalili.
169. izvolı̑təv, -tve, f. die Erwählung, die Wahl, Mur., Cig., Jan., nk.; i. sprejeti, die Wahl annehmen, nk.
170. izvóliti, -vǫ́lim, vb. pf. 1) eine Wahl treffen, wählen, erwählen; izvoli si eno ali drugo, kesal se boš; i. koga za poslanca; — 2) izvolite! belieben sie! Cig., nk.; ( rus.).
171. izvotlíti, -ím, vb. pf. aushöhlen, durchhöhlen.
172. izžíliti, -žı̑lim, vb. pf. von Adern befreien, ausädern, entädern, V.-Cig.
173. izžúliti, -im, vb. pf. 1) wegreiben ( z. B. den Schmutz aus der Wäsche), Cig.; — i. iz koga kaj, erpressen, Cig.; — 2) i. perilo, reibend auswaschen, jvzhŠt.
174. izžveplíti, -ím, vb. pf. ausschwefeln ( z. B. Flecken aus der Wäsche), Cig.; izžvepljeni premog, Coax, (izžep-) Cig.
175. jáliti, -im, vb. impf. verstellen: j. obraz, heucheln, C.; j. se, heucheln, falsch, neidisch handeln, C., Mik.
176. jeklíti, -ím, vb. impf. stählen, Cig., Jan.
177. jelita, f. neka vrsta klobas, BlKr.; — prim. češ. jelito, Darm.
178. jelitnica, f. = godlja, C.
179. kalı̑təv, -tve, f. die Härtung (des Eisens), Jan.
180. 1. kalíti, -ím, vb. impf. keimen, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. kal f.
181. 2. kalíti, -ím, vb. impf. 1) trüben; vodo, vino k.; veselje komu k.; k. se, sich trüben, trübe werden; vino se kali; — 2) k. se, = kaljati, kališati, kalužati se, Habd.- C.
182. 3. kalíti, -ím, vb. impf. (glühendes Eisen) im Wasser kühlen, härten, stählen; kovač železo v vodi kali; tudi káliti: (sablja) Je v kačjem strupu kaljena, Npes.-K.; — kaljen = prebrisan, Gor.
183. karmelīt, m. der Karmeliter (redovnik), Jan.
184. karmelitȃn, m. = karmelit, Cig., Jan.
185. karmelitȃnka, f. = karmelitka, Cig.
186. karmelītka, f. die Karmeliternonne, Jan.
187. karmelītski, adj. Karmeliter-, Jan.
188. katalíti, -ím, vb. impf. = kotaliti, Cig., C.
189. kəlíti, -ím, vb. impf. leimen, Mur., Cig., Danj. (Posv. p.), BlKr.
190. kiselíti, -ím, vb. impf. säuern, Dict., Guts., Mur.
191. klíti, klíjem, vb. impf. keimen, hervorsprießen; vijolice klijejo iz zemlje.
192. klítje, n. das Keimen, C.
193. klı̑tva, f. = klitje, C.
194. kobáliti, -ȃlim, vb. impf. 1) die Füße ausspreizend sich fortbewegen, klettern: črez sod, črez plot k., C.; po lestvi z odra, po kamenju navzdol k., Jurč.; v vodi tudi ne znam kobaliti tako, kakor se pravi, da se plava, Jurč.; — 2) rittlings auf etwas sitzen, reiten: drevo k., C., M.; ne kobali debla, Lašče- Erj. (Torb.); — 3) k. se, rittlings sitzen, C.; — prim. okobalo.
195. kobíliti, -ı̑lim, vb. impf. 1) die Füße ausspreizend steigen: kobilil je po vseh štirih črez meje in plotove, Andr.; tudi: k. se: k. se na voz, Dol.; — 2) = žrebiti se, Mur.
196. kolı̑tev, -tve, f. das Bepfählen, das Bestecken ( z. B. der Weingärten), Z., jvzhŠt.
197. kóliti, kǫ́lim, vb. impf. pfählen, Pfähle stecken, Cig.; okopali smo že, zdaj kolimo, jetzt sind wir mit dem Bestecken (des Weingartens) beschäftigt, jvzhŠt.; k. kaj, bepfählen, Mur., Cig., Jan.; k. vinograd, jez, Cig.; — tudi: kolíti, Št.
198. koprolīt, m. okamenelo govno, der Koprolith, Cig. (T.).
199. kosíliti, -ı̑lim, vb. impf. = kosilati, Meg.
200. kotalíti, -ím, vb. impf. rollen machen, wälzen, Jan., Dol.; — prim. kataliti, kotati.
201. kotlíti, -ím, vb. impf. Grübchen um ein Bäumchen oder einen Weinstock machen ( z. B. um ihn zu düngen), Mur., Cig., vzhŠt.
202. kozlíti se, -ím se, vb. impf. = kozlati, C.
203. kozmopolīt, m. der Weltbürger, der Kosmopolit.
204. kozmopolītičən, -čna, adj. = kozmopolitski, Cig., nk.
205. kozmopolitīzəm, -zma, m. das Weltbürgerthum, der Kosmopolitismus.
206. kozmopolītski, adj. kosmopolitisch, nk.
207. 1. krepelíti, -ím, vb. impf. 1) mit Prügeln bewerfen: k. koga, Lašče- Erj. (Torb.), Dol.; k. kokoši, DSv.; — 2) = kleščariti, die Pflugnarbe beim Pflügen halten, V.-Cig., Dol.; prim. krepel m. 2); — tudi: krepéliti.
208. 2. krepelíti, -ím, vb. impf. 1) = krepeleti, C., Danj. (Posv. p.); = z rokami mahati (o otroku, ki k materi sili), C., SlGor.; — 2) k. se, mit den Flügeln schlagend im Sande baden (o kuretnini), C.; sich bäumen (o konju), C.
209. kríliti, -im, vb. impf. die Flügel bewegen: flattern, C.; — mit den Händen herumfahren, Mur., Jan., C.; z rokami krili, vzhŠt.; z banderom k., die Fahne schwenken, Št.- Cig.; — flackern, C.; — pren. oholost je krilila v njegovem glasu, Nov.; — k. se, s perotmi mahati: kokoš se krili, Tolm.
210. kriolīt, m. der Kryolith ( min.), Cig. (T.).
211. križevíliti, -ı̑lim, vb. impf. kreuzweise gerichtet sein: veje križevilijo = navzkriž rastejo, jvzhŠt.
212. kroglíti, -ím, vb. impf. runden, Cig., Jan.; — k. se, sich ringeln, Jan.; — rus.
213. kroliti, -im, vb. impf. = kruliti, Volk.- M., Npes.-Vraz, Raič ( Let.).
214. 1. krúliti, -im, vb. impf. grunzen; svinje krulijo; — kollern: po trebuhu mi kruli, Cig., Jan., jvzhŠt.; nič v ustih — kruli po črevesu, Npreg.- Jan. (Slovn.); — balzen (vom Birkhahn), Cig.; — girren: golob kruli, Z.
215. 2. kruliti, -im, vb. impf. verstümmeln, Meg.- Mik.

   1 16 116 216 316 416 516 616 716 816  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani