lišp (36)

1. lı̑šp, m. der Putz, der Schmuck, Mur., Cig., Jan., Št.; (lišəp, Mur., Mik.; — nam. lepš-, iz: lepšati, Mik. (V. Gr. II. 42.)).
2. lišpáłən, -łna, adj. zum Putz gehörig: lišpȃłno blago, Putzware, nk.
3. lišpȃłnica, f. das Putzgemach, Cig.
4. lı̑špałnik, m. orodje, s katerim se protje snaži (lišpa), Gor.
5. lı̑španje, n. das Putzen, das Schmücken.
6. lı̑španka, f. die Putzdirne, Cig.
7. lı̑špati, -am, vb. impf. 1) aufputzen, schmücken; sebe in hišo l., Ravn.; — l. se, sich putzen, sich schmücken, Cig.; — 2) l. se, sich zieren, spröde thun, Zora; — 3) = abrinden: protje l. = protje majiti, Gor.; — koža se lišpa = se cepi za nohtom, Dol.
8. líšpav, adj. 1) putzsüchtig, Dol., Št.; — 2) wählerisch, heikelig, Cig.; lišpavo grlo, leckerer Gaumen, LjZv.; beim Fressen wählerisch; lišpava živina, Cig., Dol., Št.; lišpava svinja ni zdrava, C.
9. lišpȃva, f. der Aufputz, die Verzierung, Jan.
10. lı̑špavəc, -vca, m. 1) der Putzer, Cig.; — 2) der Stutzer, Cig.; der Kleidernarr, Jan.; — 3) der Erdbeerenspinat (blitum), Medv. (Rok.).
11. lı̑špavka, f. 1) die Putzerin, Cig.; — 2) die Kleidernärrin, Jan.
12. lišpljìv, -íva, adj. putzsüchtig, Z.
13. lišpljívost, f. die Putzsucht, Cig.
14. lı̑špnica, f. der Schmuckkasten, Cig.
15. lišpovína, f. die Putzware, der Schmuckgegenstand, DZ.; der Luxusartikel, C.; (tudi coll.).
16. nalı̑šp, m. der Aufputz, Cig.
17. nalı̑špati, -am, vb. pf. aufputzen, schmücken; n. se, sich aufputzen; nališpano dekle.
18. nalíšpav, adj. = lišpav, heikelig, wählerisch, Dol., Polj.
19. nalíšpavəc, -vca, m. = nališpav človek, Dol.
20. oblı̑špati, -am, vb. pf. verzieren, Cig., Jan.
21. olı̑šp, m. der Aufputz, die Decoration, Cig.
22. olı̑špati, -am, vb. pf. aufputzen, auszieren, schmücken.
23. olišpȃva, f. die Verzierung, Jan.
24. polı̑špati, -am, vb. pf. aufschmücken, Cig.; — svoje napake p., seine Fehler bekleistern, Cig.
25. prelı̑špati, -am, vb. pf. von neuem putzen, Cig.
26. dẹklè, * -ę́ta, n. das Mädchen; dekle je še, sie ist noch ledig, Cig.; tudi f.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 33.)); moja d., Npes.-K.; mnoga dekle se je lišpala, Ravn.; acc. tudi: dekleta: pokliči mi dekleta, Ravn.; Je za druzega dekleta Zdaj ljubezen tvoja vneta, Preš.
27. dragotína, f. eine kostbare Sache, das Kleinod, das Juwel, der Schatz, Cig., Jan.; pl. dragotine, Bijouterien, Cig. (T.); — coll. Pretiosen, der Schmuck; nališpati se z dragotino, Cv.
28. krı̑španje, n. das Krispeln; — das Schmücken: unanje lišpanje in k., Cv.
29. lẹpotíca, f. 1) der Schmuck, C.; die Schmucksache: mnoge lepotice si je napravila, Škrinj.; — die Verzierung: lišpane začetne črke in lepotice, Vod. (Izb. sp.); — 2) die Schminke, Mur., V.-Cig., Lašče- Erj. (Torb.), Erj. (Min.); z lepotico se lepo delati, Dalm.; — 3) der Rothlauf, die Gesichtsrose, Bolc- Erj. (Torb.), GBrda; — 4) ein schönes Weib, Jan., Jurč.; — 5) die Weißwurz, das Gelenkkraut (convallaria polygonatum), Cig., Krn- Erj. (Torb.), Strp.; — der Natterkopf (echium vulgare), (otroci si s korenom lepotičijo lica), Rihenberk- Erj. (Torb.).
30. mísliti, mı̑slim, vb. impf. denken, sinnen; — misli, misli, na zadnje si to izmisli; m. na koga, kaj, an jemanden, etwas denken; m. v druge reči, an andere Dinge denken, Burg.; radi mita jemljo ino mislijo po dareh, sie haben ein Verlangen nach Geschenken, Dalm.; veliki točaj ne misli po Jožefu več, der Mundschenk gedenkt Josefs nicht mehr, Ravn.; — m. si, bei sich denken; kaj čem tu stati? misli si in odide; sich vorstellen; misli si človeka brez rok in nog; vermuthen; ali si kaj misliš? — denken, meinen; kako misliš o tej stvari? — dobro m. komu, es mit jemandem gut meinen, Levst. (Rok.); hudo m. komu, Krelj; — beabsichtigen; misli se oženiti; tega ne mislim storiti.
31. perę̑sar, -rja, m. der Federhändler, Cig., Jan.; — kdor peresa za lišp pripravlja, der Federschmücker, V.-Cig.
32. pobráti, -bérem, vb. pf. vom Boden aufheben, aufklauben, auflesen; šivanka mi je na tla padla, poberi jo; p. hruško; p. vse sadje, kar ga na tleh leži; kamenje z njive p., die Steine vom Acker lesen; p. koga na cesti, jemanden auf der Straße aufpacken, Cig.; p. se, sich aufraffen (nach einem Fall); spet se je pobrala in hitela dalje, LjZv.; p. novico, eine Neuigkeit ausfischen; kje si to laž pobral? — zusammenklauben und wegtragen; mlade iz gnezda p., das Nest ausnehmen; poberi perilo, ker pojde dež! p. svoje reči, seine Sachen zusammenpacken, Cig.; p. jadra, die Segel einziehen, Vrt.; šotore p., die Zeltlager aufheben, Cig.; kopita p., šila in kopita p., Reißaus machen, das Weite suchen; p. jo, sich davonmachen, Cig.; — p. se, sich davon machen, abfahren; poberi se! pack dich fort! — mit Gewalt wegnehmen: p. komu lišp, vojakom orožje; — fortnehmen: pobrali so vse mladeniče v vojake; — dahinraffen: smrt ga je pobrala; rumena mrzlica jih je veliko pobrala, Zora; — völlig einsammeln, einheben; vso desetino p.
33. rájtati, -am, vb. impf. 1) = računati; — 2) = misliti; kaj rajtaš? = kaj misliš? Celovška ok.; gedenken: jutri rajtam v mesto iti; — 3) r. se, sich besprechen, Mur., vzhŠt.- Kres; — prim. bav. raiten.
34. štúliti, štȗlim, vb. impf. 1) abstutzen: š. konju rep, Cig., Jan.; — 2) (Unpassendes) anfügen, einmengen, aufdrängen: tuje besede v jezik š., Cig.; kam to štuliš? Levst. (Rok.); — š. se, sich aufdringlich einmengen, sich aufdrängen, Cig., Jan., C., Kr., Št.; v vsako reč se štuli, M.; za župana se štuli, pa ga nečemo; star je, pa se mej fante štuli; v gnečo se š., Lašče- Levst. (Rok.); š. se krog koga, jemandem zudringlich den Hof machen, C.; — š. se, sich brüsten, Jan., C.; š. se za koga, sich für jemanden ausgeben, Cig., M.; — 3) štuli se mi = preseda mi, BlKr.- Let.
35. tirāda, f. dolga, nališpana perioda v govoru, die Tirade.
36. žíliti, -im, vb. impf. 1) ädern, Cig.; — 2) anstrengen: — svoj vrat ž., den Hals fortwährend strecken, Let.; ž. se = hudo gnati se pri kakem delu, truditi se, da je napetih žil videti, Lašče- Erj. (Torb.); = hudo gnati se za kako stvar, ustiti se, Soška dol.- Erj. (Torb.); zornig, schreiend etwas behaupten, M.; zakaj tako kričiš? zakaj se tako žiliš? Let.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani