lično (39)

1. líčnost, f. die Zierlichkeit, die Hübschheit, die Niedlichkeit; gospodska l., die Eleganz, Cig. (T.).
2. brezlíčnost, f. die Formlosigkeit, Cig. (T.).
3. dvolíčnost, f. 1) die Dimorphie ( chem.), Cig. (T.); — 2) die Zweideutigkeit, SlN.
4. enolíčnost, f. die Einförmigkeit, die Gleichartigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.); enoličnost in monotonija, Zv.
5. istolíčnost, f. die Isomorphie, Cig.
6. mnogolíčnost, f. die Mannigfaltigkeit, Cig., nk.
7. nalíčnost, f. 1) die Analogie, Jan. (H.); — 2) guter Anstand, Cig.
8. nelíčnost, f. die Unschönheit, die Unförmlichkeit, M.
9. nepríličnost, f. die Unschicklichkeit, Cig., Jan.; — die Ungelegenheit, die Unbequemlichkeit, Mur., Cig., Jan.; — die Unannehmlichkeit, Cig., Jan.
10. oblíčnost, f. die Förmlichkeit, Jan., DZ.
11. odlíčnost, f. das Hervorragen, die Ansehnlichkeit, Cig., nk.; — prim. odličen.
12. okọ̑ličnost, f. der Umstand, C.; prav nenavadne okoličnosti, Cv.
13. príličnost, f. 1) die Angemessenheit, Z.; die Conformität, Cig.; — die Bequemlichkeit, die Gelegenheit, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Geschicklichkeit, die Fähigkeit, die Tauglichkeit, Cig., ogr.- Valj. (Rad); nima priličnosti za duhovski stan, Z.; — 3) prilı̑čnost, die Anständigkeit, Cig., Jan.; zunanji službi božji priličnost napraviti, Ravn.- Valj. (Rad).
14. pritlíčnost, f. die Niedrigkeit, Jan.; — ( fig.) nekaka duhovna p., Cv.
15. ravnolíčnost, f. = istoličnost, Cig.
16. razlíčnost, f. die Verschiedenheit.
17. raznolíčnost, f. die Verschiedenartigkeit, die Ungleichartigkeit, nk.
18. sličnoglȃsje, n. die Onomatopöie, Cig. (T.).
19. sličnoglȃsnica, f. ein onomatopoetisches Wort, Cig. (T.).
20. sličnorẹ̑čje, n. die Paronomasie, Jan. (H.).
21. slíčnost, f. 1) die Ähnlichkeit, C., nk.; — 2) die Conformität, Jan.; — die Congruenz, Cig., Jan.
22. velíčnost, f. die Großartigkeit, Cig. (T.); — die Herrlichkeit, die Pracht, die Majestät, C.; veličnost božja, die Majestät Gottes, Krelj; z veličnostjo kraljevati, Krelj.
23. dvolíčən, -čna, adj. zweiförmig: dvolična vrednost, zweideutiger Wert ( math.), Cig. (T.); — heuchlerisch, Mur., Cig.; dvolično in dvojezično ponašati se, SlN.
24. govorı̑čje, n. die Phrase(n) ( zaničlj.): poulično govoričje, Vrt.
25. hidrāvličən, -čna, adj. k hidravliki spadajoč, hydraulisch, Cig., Jan., Cig. (T.); hidravlično tiskalo, die hydraulische Presse, Cig. (T.).
26. jaglíčən, -čna, adj. jaglično žito, die Hirse, C.
27. kamíličən, -čna, adj. Kamillen-; kamilično cvetje.
28. líčən, -čna, adj. 1) Wangen-, Backen-; lı̑čna jamica, das Backengrübchen, Jan.; lična mišca, der Wangenmuskel, Cig.; — 2) lična stran (plat), die Bildseite, der Avers, Jan.; — 3) dickwangig, Cig.; — 4) von schönem Aussehen, hübsch, niedlich; lično delo, lična igrača; — 5) geschmeidig, Mur., Jarn.; hurtig, Jarn.
29. mladolíčən, -čna, adj. von jugendlichem Antlitz, jung aussehend: lipa ima prav mladolično skorjo, Bes.
30. okroglolíčən, -čna, adj. von rundem Gesicht; okroglolično dekle.
31. onomatopojı̑ja, f. posnemanje naturnega glasu z besedo, sličnoglasje, die Onomatopöie, Cig.
32. posnę́ti, -snámem, vb. pf. 1) von der Oberfläche wegnehmen: abschöpfen; p. smetano, pene, tolščo; p. mleko, die Milch abrahmen; posneto mleko, abgeschöpfte, abgerahmte Milch; — wegraffen: posvetne razlake nas v pogubljenje s svojimi valovi posnamejo, Ravn.- Valj. (Rad); — fechsen: s te njive sem letos prvič posnel, Lašče- Erj. (Torb.); — abheben ( z. B. Karten im Spiel), Cig., Jan.; — rob, ogle p., abfassen ( z. B. mit dem Hobel), Cig.; postranske veje z ostrim nožem gladko p., Pirc; mrvico mrtvega roga (na kopitu) p., Levst. (Podk.); p. suknjo, den Rock beschneiden, Cig.; voda je breg posnela (hat abgespült), Cig.; — entnehmen: iz tega lahko posnamemo, Ravn.- Valj. (Rad); iz tvojega pisma sem posnel, Cig., nk.; — einen Auszug machen, excerpieren, Cig., Jan.; — zusammen fassen, p. jedro, najimenitniše reči, Cig.; — abstrahieren, Cig., Jan.; posnet, abstract, C.; — 2) nachbilden, copieren, Cig., Jan., nk.; — nachahmen, Dict.; Kar mat' je učila, Me mika zapet', Kar starka zložila, Jo lično posnet', Vod. (Pes.).
33. príličən, -čna, adj. 1) parabolisch, Cig.; allegorisch, Jan.; — 2) gelegenheitlich, Mur.; — 3) passend, gelegen, bequem, Mur., Cig., Jan., Met., Dol.; ni mi prilično, es passt mir nicht, Svet. (Rok.); najbolj prilično mi je bilo tako storiti, Dol.; izrekovanje za ušesa, pismo in pesem prilično narediti, Vod. (Izb. sp.); entsprechend, Cig., Jan., Cig. (T.); — correspondierend ( math.), Cig. (T.); — 4) geschickt, Cig., C.; prilično, auf eine geschickte Art, Cig.; p. biti za kaj, Anlage zu etwas haben, Cig.; — 5) anständig, schicklich, Cig., Jan., Cig. (T.), (prilı̑čən) Met.
34. pritlíčən, -čna, adj. beim Erdboden befindlich: niedrig; pritlično drevje, Zwergbäume, kropfiges Holz, Cig.; pritlı̑čni grah, die Kriecherbse, Cig.; pritlična zadrga, die Erddohne, Cig.; pritlična streha, ein niedriges Dach, C.; pritlična hiša, ein ebenerdiges Haus, Cig.; pritlična loža, die Parterreloge, Cig.
35. rẹ́dos, m. = redoseja, Mur., SlGor.- C.; v redosu ali redoseji so činile coprnice različno žito in so pod redosom plesale, Kres.
36. stalíšče, n. 1) der Standort bes. für Thiere, die Hürde, Ig (Dol.), ogr.- C.; prilično stališče i dosta krme, (stálišče) ogr., kajk.- Valj. (Rad); — der Aufenthaltsort, der Wohnort, Mur., ogr.- C., Svet. (Rok.); — 2) das Fundament, Cig., Jan.; hiša ima globoko, močno s., C.; — 3) der Standpunkt (= Gesichtspunkt), Jan., Cig. (T.), nk.
37. stanı̑čje, n. das Zellgewebe, Cig. (T.), Tuš. (B.); tvorilno s., das Cambium; živilno s., das Parenchym, lično s., das Prosenchym, Tuš. (B.).
38. trǫ̑sək, -ska, m. dem. tros; = klično zrnce, das Keimkorn, troski, die Sporen, Zv.
39. vrholíčən, -čna, adj. vrholično zelišče = vrholika, Cig.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani